Začnimo z geografijo: Regensburg leži na Bavarskem, na sotočju rek Donave in Regna, na skrajno severnem zavoju Donave, severno in severovzhodno od mesta pa se bohoti Bavarski gozd. Mesto ima okrog 130.000 prebivalcev. Regensburg je poleg zgodovinskega pomena tudi eno najperspektivnejših poslovnih središč Nemčije, tam, na primer, deluje tudi proizvodni obrat BMW-ja.

Srednjeveško središče mesta je uvrščeno na Unescov seznam krajev svetovne kulturne dediščine, zajema skoraj tisoč stavb, ki stojijo na relativno majhnem območju. Pravzaprav se nobeno drugo mesto takšne velikosti ne ponaša s takšno gostoto stavb zgodovinskega pomena.

Zgodbe, ki jih pripovedujejo ulice in pročelja hiš
In zgodovina Regensburga je resnično bogata: dolga je več tisočletij, časovnica se razteza tja od rimskih časov do srečanj nemških cesarjev in kraljev, prek gradnje slavnega Kamnitega mostu do vloge mesta kot središča svetovne trgovine v srednjem veku. Regensburg skriva številne vznemirljive zgodbe. Že sprehod po ozkih uličicah in starem mestnem jedru oživi zgodovino in te zgodbe.

V Regensburgu so se bile številne krvave bitke - že v času germanskih plemen in v času, ko je bilo mesto rimska utrdba Castra Reginam, ustanovljena leta 179. Seveda je bilo krvavo tudi v srednjem veku, stoletja dolgo pa je bil Regensburg prizorišče pomembnih političnih odločitev.

Bogata zgodovina, mladosten utrip
Zgodovinsko središče Regensburga velja za najbolje ohranjeno srednjeveško območje v Nemčiji. Odlikujeta ga celovitost in veliko število avtentičnih zgradb. Impresivni romanski in gotski meščanski domovi s stolpi so edinstveni, tako kar se tiče kakovosti kot številčnosti. V Regensburgu stoji tudi najstarejša v celoti ohranjena lesena hiša v Nemčiji, nekoč dom matematika in zvezdoslovca Johannesa Keplerja. Zgrajena je bila leta 1250.

Veličastne palače trgovcev, razkošna meščanska domovanja z visokimi (v primerjavi z velikansko katedralo sicer majcenimi) stolpi, ozke uličice, široki srednjeveški trgi - Regensburg v številnih pogledih spominja na tako lepa in opevana mesta, kakršni sta Firence in Siena. Prav zato ga pogosto imenujejo "najsevernejše italijansko mesto". Kljub bogati zgodovini in velikanski kulturni dediščini pa je mesto mlado in dinamično, tudi po zaslugi univerze, ki deluje tam. Ulice in uličice so polne življenja, tudi ponoči.

Kjer se papež počuti resnično doma
Ste morda vedeli, da Regensburg zaseda posebno mesto tudi v srcu trenutnega papeža in je igralo posebno vlogo v njegovem poklicnem življenju? Dr. Ratzinger, pozneje kardinal Ratzinger, zdaj pa papež Benedikt XVI., ima že več kot 40 let tesne vezi z Regensburgom. Njegov brat je bil vodja tamkajšnjega slovitega deškega cerkvenega zbora, še danes biva v vasici Pentling blizu Regensburga. Papež o Regensburgu še danes govori kot o kraju, kjer se počuti resnično doma. Od leta 2006 je častni občan mesta.

Je imel pri mostu "prste vmes" sam hudič?
Pa še zanimiva legenda o slavnem regensburškem Kamnitem mostu. Ta pravi, da je bil med letoma 1135 in 1146, ko je bil zgrajen eden največjih gradbenih dosežkov srednjega veka, v zadeve vpleten sam hudič! Arhitekt mostu naj bi namreč z vodjo gradnje katedrale stavil, čigav projekt bo dokončan prvi. Ker je gradnja katedrale potekala bistveno hitreje, je vodja gradnje mostu sklenil pogodbo s hudičem: obljubil mu je duše prvih treh živih bitij, ki se bodo sprehodile čez most. Odtlej je gradnja mostu potekala zelo hitro, tako da je bil most dokončan pred katedralo. Hudič pa je zahteval svoj davek ...

A graditelj mostu je bil prebrisan: čez most je prve poslal petelina, kokoš in psa. Iz besa, ker so ga speljali na limanice, je poskušal hudič most uničiti, pa mu ni uspelo. Zato, pravi legenda, ima most izboklino. No, dejstva pa govorijo drugače: v resnici je bil most dokončan že dolgo, preden so leta 1273 začeli graditi katedralo ...

Vabimo vas na sprehod po ulicah Regensburga. Vmes si je seveda treba vzeti čas za malico: klobaso z zeljem v zgodovinski kuhinji klobas ...