Večine ljudi ne. Spodaj predstavljenih osem najnevarnejših otokov sveta niso ustaljene turistične destinacije in nanje se podajo le najpogumnejši (ali pa tisti s samomorilskimi težnjami).
Seznam otokov, ki se razvrščajo od Japonske do Škotske, so sestavili pri The Telegraphu.

Ilha da Queimada, Brazilija: Ilha da Queimada, z vzdevkom Kačji otok, leži ob obali Brazilije in je dom več tisoč zlatih harpunastih strupenjač - in ne kaj dosti drugega. Te kače sodijo med najboj strupene na svetu in, če gre verjeti lokalni legendi, je na otoku na vsakem kvadratnem metru okoli pet teh živali. Vrsto let je bil edini človeški prebivalec Ilhe da Queimade oskrbnik svetilnika, a zdaj je brazilska mornarica izdala splošno prepoved za otok.
Mijake-džima, Japonska: Mijake-džima se nahaja na japonskem otočju Izu, njegova najvidnejša atrakcija pa je dejavni ognjenik Ojama, ki je v nedavni zgodovini večkrat izbruhnil. Od zadnjega izbruha leta 2005 ognjenik stalno pušča strupene pline, zaradi katerih morajo otočani stalno nositi plinske maske. In vsakič, ko se ravni žvepla v zraku nevarno dvignejo, se po otoku oglasijo predirne sirene.
Saba, Nizozemski Antili: Sodeč po spletni strani karibske mreže orkanov, je majceni otok Sabo v zadnjih 150 letih udarilo več hudih orkanov kot kateri koli drug otok na tem območju. Med njimi je bilo tudi 15 neurij tretje stopnje in sedem neurij pete stopnje.

Atol Bikini, Marshallovi otoki: Ta atol, ki ga najdemo na Unescovem seznamu svetovne dediščine, je nevaren iz dveh razlogov: jedrskega sevanja in morskih psov. Bikini je bil med letoma 1946 in 1958 prizorišče več kot 20 preizkusov jedrskega orožja, in čeprav je bilo otočje leta 1997 proglašeno za "varno", se prebivalci niso hoteli vrniti, uživanje lokalnih pridelkov pa odsvetujejo. Pozabite torej na sladkanje s padlimi kokosovimi orehi. Poleg tega pa opuščanje ribolova na tem območju v zadnjih 65 letih pomeni, da se je razmahnil morski živelj - vključno z morskimi psi, ki skupaj s številnimi ladijskimi razbitinami privabijo vsako leto na stotine potapljačev.
Gruinard Island, Škotska: Ta majcen otok na severu Škotske je med drugo svetovno vojno uporabljala britanska vlada za testiranje biološkega orožja. Poizkuse so na neposeljnem otoku izvajali z izjemno strupenim antraksom, ki je pobil na stotine ovac, na otoku pa so morali zaradi tega uvesti karanteno. Gruinard so v 80. letih sicer razkužili, a to so storili z na stotine ton formaldehida - še eno potencialno nevarno snovjo.
Farallon Islands, ZDA: Med letoma 1946 in 1970 so morje okoli Farallonskih otokov ob obali San Francisca uporabljali kot odlagališče za radioaktivne odpadke. Tu so odvrgli okoli 47.500 55-galonskih jeklenih bobnov, a njihova točna lokacija in podatki o tveganju ostajajo nejasni. Poleg tega naj bi poskus njihove odstranitve povzročil več škode, kot če jih pustijo na miru. Otočje se sicer ponaša z bogato populacijo tjulnjev, ki privabijo veliko velikih belih morskih psov. Premislite torej dvakrat, preden izberete Farallonske otoke za potapljanje.
Ramree, Mjanmar: Ta otok ob obali Mjanmara je znan po grozovitem dogodku med drugo svetovno vojno. Leta 1945, po spopadu britanske in japonske vojske, je bilo okoli 400 japonskih vojakov prisiljenih pobegniti v otoško močvirje, kjer so jih napadli morski krokodili, ki jih tu kar mrgoli. Guinessova knjiga rekordov dogodek označuje za "največjo katastrofo, ki so jo ljudje utrpeli zaradi živali".
Danger Island: Otok 800 kilometrov južno od Maldivov se je na seznam uvrstil izključno zaradi svojega zastrašujočega imena. To naj bi otok pridobil zaradi pomanjkanja varnih sidrin, zaradi česar so bili izleti na otok za zgodnje raziskovalce še posebej nevarni.