Strastni oboževalci najpomembnejše postranske stvari na svetu ob omembi te države verjetno pomislijo na štiri naslove svetovnih prvakov, številne klubske lovorike, najbolj spretne nogometne virtuoze in še kaj, kar je povezaneo z nogometom.

Italija (poleg današnjega slovesa nogometne velesile) velja tudi za eno izmed zibelk iger z žogo. V času rimskega imperija so se Rimljani namreč zabavali ob igranju karpastuma, igre z žogo, katere cilj je bil prenesti žogo za nasprotnikovo črto in ki tako po svoji grobosti kot po osnovnih pravilih spominja na današnji ameriški nogomet.

Karpastum je bil sicer naslednik grškega episkyrosa. A čeprav se je z imperijem širil po Evropi in se je pogosto igral v srednjeveški Italiji in Franciji, zgodovinarji menijo, da se je današnja igra kljub vsemu ločeno razvila na Otoku, kjer so leta 1863 prvič sprejeli in zapisali pravila današnjega "žogobrca" in od koder se je igra razširila.

Eden in edini - San Siro
Kljub vsemu pa Italijani danes živijo in dihajo za svojo drugo religijo - nogomet. Med obveznimi kraji, ki jih nogometni navdušenec preprosto mora obiskati, je seveda Milano, domače mesto dveh legendarnih nogometnih klubov, A. C. Milana in Internazionale Milano F. C.-ja (oz. krajše in bolj znano - Interja). Stadion San Siro, na katerem danes igrata oba omenjena kluba, na začetku pa je bil to "dom" Milana, je prvo tekmo gostil 19. septembra leta 1926, ko je pred 35.000 gledalci Inter s 6:3 premagal domači Milan. Stadion sicer nosi uradno ime Stadio Giuseppe Meazza po legendarnem nogometašu obeh klubov, a je že kmalu po odprtju dobil ime po mestni četrti San Siro, v kateri stoji.

In za povprečnega popotnika?
Poleg San Sira si mora ljubitelj nogometa, če le ima priložnost, ogledati tudi tekmo na rimskem središču nogometnega sveta - Olimpijskem stadionu, kjer domujeta Lazio in Roma. Športne navdušence privlaži tudi torinski stadion, ki je bil zgrajen leta 1933 za svetovno nogometno prvenstvo in poimenovan po Benitu Mussoliniju. Kasneje so ga preimenovali v Stadio Comunale, ga za zimske olimpijske igre 2006 prenovili (stadion je namreč gostil obe glavni slovesnosti - uvodno in sklepno) in po igrah znova preimenovali v Stadio Grande Torino.

A stadioni še zdaleč niso edino, kar si popotnik pri naših zahodnih sosedih lahko ogleda - zgodovinske znamenitosti so seveda prve na seznamu povprečnega popotnika, pozabiti pa ne smemo niti na tisto, kar je temu delu stare celine dala narava. Italija ima vse. Od smučarskih središč v Alpah do s soncem obsijanih plaž. Od življenja polnih mestnih središč do umirjenih ribiških vasic.

Kar 44 znamenitosti pod Unescovo zaščito
V Italiji je kar 44 turističnih znamenitosti, ki so uvrščene na seznam Unescove kulturne dediščine, kar je več kot v kateri koli drugi državi na svetu. Pri tem ne smemo pozabiti na že omenjeni Milano, ki kot nogometno središče ni privlačen le za moške, pač pa tudi (če smo malo stereotipni) za ženske, saj velja za eno izmed modnih prestolnic sveta.