O razvoju enega največjih svetovnih obmorskih trgovskih središč 18. in 19. stoletja priča zgodovinsko središče in pristanišče Liverpool. Mesto je imelo pomembno vlogo pri rasti in razvoju britanskega imperija, bilo je osrednje izhodišče za množične selitve - sužnje in izseljence iz severne Evrope v Ameriko.

Burnih 800 let pristaniškega mesta
Okrožje Liverpool je bilo ustanovljeno leta 1207 s patentom kralja Johna, a do sredine 16. stoletja je imelo še vedno le 500 prebivalcev. Šele v 17. stoletju se je začela postopna rast trgovanja in s tem števila prebivalcev. Leta 1699 je Liverpool po odloku parlamenta postal župnija in istega leta je v Afriko od tam odplula prva suženjska ladja Liverpool Merchant. Liverpool je začel rasti in leta 1715 so tam postavili prvi ladijski dok. Veliki dobički od trgovine s sužnji so mestu pomagali obogateti in zelo hitro rasti.

Do konca 18. stoletja je bil Liverpool središče trgovine s sužnji - "obvladoval" je kar 41 odstotkov evropske in 80 odstotkov britanske trgovine s sužnji. V začetku 19. stoletja je tam potekalo že 40 odstotkov svetovne trgovine s sužnji in bogastvo mesta se je odražalo v veličastnih stavbah. Leta 1830 sta Liverpool in Manchester postala prvi mesti z medsebojno železniško povezavo, število prebivalcev pa je posebej naraslo v 40. letih 19. stoletja, ko so zaradi velike lakote tja začeli prihajati irski izseljenci - leta 1851 je bilo tako kar 25 odstotkov liverpoolskega prebivalstva rojenega na Irskem.

V prvi polovici 20. stoletja so se v Liverpool začeli zatekati emigranti iz vse Evrope, v 2. svetovni vojni pa je mesto utrpelo veliko škodo zaradi bombardiranj. Po vojni so zelo zavzeto obnavljali mesto, rezultat tega pa so tudi velikanski bloki v doku Seaforth, največji te vrste v Veliki Britaniji.

Od sredine 70. let sta liverpoolska pristaniška in tradicionalna proizvodna industrija zašli v krizo - pristanišče je zaradi uvedbe sistema kontejnerjev zastarelo in v 80. letih je bila nezaposlenost na liverpoolskem območju med najvišjimi v Združenem kraljestvu. V zadnjih letih pa se tamkajšnje gospodarstvo spet postavlja na noge in raste hitreje kot drugod po državi. Plod truda za regeneracijo Liverpoola je tudi naziv Evropske kulturne prestolnice za leto 2008.

Prihod Beatlov (in nogometa)
Največ prebivalcev je imelo samo mesto Liverpool leta 1931 - kar 855.688, do leta 2001 pa je upadlo na 439.476. V 60. letih je Liverpool postal središče mladinske kulture, zvok, imenovan merseybeat, je sinonim za The Beatles in druge tamkajšnje skupine, ki so mesto postavile na zemljevid svetovne glasbene zgodovine in za vedno spremenile svet popularne glasbe. Prav zaradi Beatlesov, ki še danes v mesto prvabljajo množice oboževalcev, je postal vir dobička Liverpoolčanov tudi turizem.

A Liverpool kot kulturno središče ni znan le zaradi popularne glasbe in Beatlov, je tudi center odrskih in vizualnih umetnosti. Konec 60. let 20. stoletja so se v svetu literature uveljavili liverpoolski pesniki, najbolj znana sta Roger McGough in pokojni Adrian Henri – skupaj z Brianom Pattenom so izdali antologijo The Mersey Sound, ki so jo v 40 letih od njenega izida prodali v več kot 500.0000 izvodih. Liverpool ima tudi bogato zgodovino odrske umetnosti, na kar kaže veliko gledališč v mestu. V mestu domuje tudi Kraljevi liverpoolski filharmonični orkester s svojim podmladkom. Med vizualnimi umetnostmi pa izstopa slikar George Stubbs, ki se je v Liverpoolu rodil leta 1724. Liverpool ima več galerij in narodnih muzejev kot katero koli drugo britansko mesto, razen Londona. Vsaki dve leti v Liverpoolu priredijo tudi bienale, festival umetnosti, ki se tam odvija od sredine septembra do konca novembra.

Seveda pri predstavitvi Liverpoola ne moremo mimo nogometa - v mestu domujeta kar dva britanska prvoligaška kluba: Everton F.C. in Liverpool F.C ., ki velja za najuspešnejši klub v zgodovini angleškega nogometa. V mestu je nekaj prostora tudi za druge športe, na primer košarko in kriket, a jih seveda zasenči nogomet.

Leta 2004 je bilo liverpoolsko obrežje uvrščeno na Unescov seznam spomenikov kulturne dediščine, kar odraža pomembnost mesta pri razvoju svetovne trgovine in pristaniške tehnologije.

Alenka Klun