V sklopu rubrike Zemljebrc nadaljujemo s predstavitvijo Nizozemske, prav posebne dežele, ki ji zaradi mnogih značilnosti vzdevka ni težko dati. Oranžni. Tulipani. Oranje. Leteči Nizozemci. In prav zato, ker povprečen Slovenec o tej državi ve kar precej, veliko se vas je (verjetno med prvomajskimi prazniki) tudi že odpravilo na njen ogled, ne bomo izgubljali časa s predstavljanjem njenih turističnih krajev in v številke "zapakiranih" podatkov.

Raje stopimo na "drugo stran" in preverimo, kako Nizozemci včasih šaljivo, včasih sarkastično, kar se zgodi vsakič, ko zrcalo postavimo predse, vidijo sami sebe. To bo prvi način, na katerega bomo spoznali "oranžne", sledi pa še njihova obsedenost z nogometom - in neskončno koprnenje, da bi jim tokrat v JAR-u le uspel veliki met.

Torej, kakšen je tipični Nizozemec ...
1. V službo in po opravkih se prevaža s kolesom.
2. Nima moralnih zadržkov proti istospolnim porokam, evtanaziji ali uporabi mehkih drog.
3. Ne pušča napitnin.
4. Na vrtu ima zasajene tulipane.
5. Ne more verjeti, da nekatere države ne poznajo zdravstvenega zavarovanja.
6. Ima kraljevo družino in kraljico za dobro stvar, čeprav ne zna natančno povedati, zakaj.
7. Zelo verjetno ni veren ali pa veruje precej svobodno. Zagrete vernike dojema kot nekoliko staromodne ali strašljive.
8. Navajen je, da je železniški sistem dober in da so vlaki vsaj tako hitri kot avtomobili. Obstajajo sicer tudi notranji letalski leti, a možnost, da jih je že uporabil, so enake nič. Vsak, ki je star med 4 in 80 let, pa ima vsaj eno kolo.
9. Da dobi vozniško dovoljenje, mora dopolniti 18 let. Ure vožnje so drage, zato je izpit zelo velik strošek.
10. Verjame, da bi se večina težav na svetu lahko rešila, če bi ljudje opustili predsodke in stopili skupaj - in verjame, da so v tem Nizozemci boljši kot drugi. Evropska unija, Nato in Združeni narodi se mu zdijo dobre organizacije.
11. Prepričan je, da nihče zunaj meja države (razen v Belgiji) ne govori nizozemskega jezika in je osupel, ko izve, da se je kakšen tujec dejansko lotil učenja.
12. Je šokiran, če mu kdo ponudi podkupnino.
13. Ko prek medijev izve, da je neki politik varal ženo, se mu zdi to slaba stvar, a ne dovolj velik razlog za odstop.
14. Da politik med predvolilno kampanjo razkazuje svojo ženo in otroke, se mu zdi smešno, saj ne razume, kakšno povezavo ima to s politikovim delom. Za večino voditeljev sploh ne ve, ali so poročeni, ločeni in ali imajo otroke.
15. Nemški jezik razume bolj, kot si želi priznati.
16. Všeč mu je, da so mehke droge in prostitucija v državi dovoljene, a se zaveda, da to večinoma izrabljajo turisti. Nizozemci niso goreči uporabniki teh "storitev".
17. Čeprav pogosto dežuje, nikoli ne bo uporabil dežnika, saj se je z njim težko voziti na kolesu, poleg tega pa velikokrat piha veter. Uporabil bo dežni plašč.

O sosednjih in drugih državah ...
1. V resnici ne ve, kaj bi si mislil o Belgijcih. Večinoma jih ima za srečne, manj inteligentne in bolj pokvarjene ljudi, o katerih pozna največ šal. Govorijo nizozemsko, a na zelo čuden način. Njihovo pivo je najboljše. Z njimi se razume dobro. Najboljša lastnost Belgijcev je ta, da niso domišljavi in prevzetni (zanimivo, prav to si o Nizozemcih mislijo Belgijci).
2. Nemci so veliki, vplivni sosedje, ki jih je "oranžnim" uspelo spraviti na tla. Z njimi dobro shaja, a zdijo se mu razvajeni in arogantni - lastnost, na katero jih vedno in rad opozori. Druge svetovne vojne še ni pozabil in večina Nizozemcev še ima družinske člane, ki so jih nacisti mučili ali odpeljali v koncentracijska taborišča. Nemci prav tako še vedno niso vrnili vseh koles, ki so jim jih ukradli. Vsak, še tako politično korekten Nizozemec, pozna vsaj eno nesramno šalo o Nemcu in če jo pove, ga ne bo nihče gledal postrani.
3. Francija je država, ki ne razume nizozemske politike mehkih drog. Hkrati je odlična država za poletne počitnice, na katere se odpravi z avtodomom, rad pa ima tudi njihov sir in vino.
4. ZDA mu ponujajo največ zabave in tehničnih novosti. Če mu Američan za kakšno stvar pove, da je pri njih bolje urejena, se mu bo zdel le puhloglav in domišljav. A čeprav se mu zdi, da Američani govorijo le o sebi in se neprestano hvalijo, jih ima za prijetne ljudi. Navsezadnje je njegova država v ZDA vložila več denarja kot v katero koli drugo državo.
5. Japonska je oddaljena država, ki izdeluje avtomobile in zabavno tehniko. Če se Japonska omenja pri poročilih, to zagotovo ni zato, ker se še vedno niso opravičili za zlorabe Nizozemcev v drugi svetovni vojni. Ni videl ali slišal še nobene japonske pesmi ali filma.
6. O Veliki Britaniji ne razmišlja veliko. Ve, da imajo veliko popglasbe in nogometnih huliganov. Zdi se mu, da nizozemska kraljeva rodbina kaže, kako se pravilno ravna in obnaša, britanska pa, kako se zapletati v škandale.

In na koncu - o nogometu:
1. Čisto vsak ima doma oranžni reprezentančni dres in še dres svojega moštva.
2. Pozna nogometna pravila. Če je moškega spola, se lahko več ur s kolegi prepira o njih. Za ameriški nogomet je že slišal, a ne ve kaj dosti o njem. Samo en šport je še, ki lahko tako razvname in združi nizozemske navijače - hitrostno drsanje.
In najpomembnejše: bolj kot vse si želi v finalu svetovnega prvenstva premagati Nemčijo!

Ko vsa država postane "Oranžozemska"
Prav velika priljubljenost nogometa v državi - in seveda odlično moštvo s kopico svetovnih zvezd, kot so Arjen Robben, Wesley Sneijder, Rafael van der Vaart in Robin van Persie, je povzročila, da bo država - pa tudi Južnoafriška republika, v junijskih (in morda tudi julijskih dneh) preplavljena z oranžno barvo, ki je sicer uradna barva njihove kraljeve družine in barva, ki zgodovinsko označuje neodvisnost države.

Ali kot pravi zagret nizozemski navijač Sjoerd Ory v pogovoru za časopis the Vancouver Sun: "Med vsakim nogometnim prvenstvom Nizozemsko poplavi 'oranžno morje'. Ne, še več, že teden ali dva pred prvenstvom v supermarketih vidiš gore oranžnih navijaških pripomočkov, ljudje se od nog do glave oblačijo v oranžno, nekateri celo svoje hiše prebarvajo v to barvo. Vsa država je oranžna!"

Tulipani - "tempirana bomba" na zelenici?
A nizozemska strast do nogometa po njegovem mnenju nikoli ni bolj izbruhnila na plan kot po evropskem prvenstvu leta 1988, ko so oranžni osvojili svoj prvi in do zdaj edini veliki naslov. "Takrat je vsa država norela, besede ne morejo opisati, kaj se je dogajalo. Nogometaši so po zmagi prileteli na jug države in se nato z avtobusom pripeljali do Amsterdama. A ljudje niso mogli počakati, vdrli so na avtocesto, se razporedili po vsej poti in prepevali."

Kljub naraslim apetitom in nesporni kakovosti jim veliki met v letih, ki so sledila, nikoli več ni uspel. Še več, mnogi "tulipane" opisujejo kot tempirano bombo, ki samo čaka, da bo eksplodirala. Po možnosti do vrha. "Imamo izvrstne posameznike, a nikoli nam ne uspe osvojiti pokala. Obstaja celo šala: 'Kako spoznaš nizozemsko ekipo? To je moštvo, ki igra najboljši nogomet, a vseeno na koncu nesrečno izgubi.' Zagotovo je najslabši del naše rezprezentance obramba, a to niti ni čudno. Beseda 'obramba', ne glede na to, kako jo uporabimo, je pri nas grda, nezaželena beseda," je dejal navijač.

Ne le zmagati, ampak - zmagati z lepo igro
Oranžni zato upajo, da jim bo končno enkrat uspelo priti do konca in izrabiti ogromen potencial, ki ga imajo kot reprezentanca, ki je na Fifini lestvici uvrščena kar na četrto mesto. Tudi med kvalifikacijami so mleli vse pred seboj, saj so gladko zmagali na vseh osmih tekmah in dobili le dva zadetka. "Nogomet je na Nizozemskem stvar, o kateri ljudje kar naprej razpravljajo. Zavedamo se sicer, da gre le za igro z žogo, a kljub temu smo veseli, da imamo svoj ponos - naše nogometaše."

In nizozemski zvezdniki, združeni pod eno zastavo in oblečeni v oranžno-črni dres, so svoje sodržavljane precej razvadili. Tako zelo, da od njih ne zahtevajo le zmage, ampak tudi to, da jo dosežejo na zanimiv, napadalen, razburljiv način. Da igrajo "lepo". Obrambna taktika, kot jo na primer zagovarja "the special one" Jose Mourinho, za "oranžne" ne pride v poštev. Nizozemci so lačni reprezentančnega triumfa tudi zato, ker je njihova državna liga izgubila veljavo in tudi šarm. Ker njihovi klubi ne morejo z milijonskimi zneski tekmovati s španskimi, italijanskimi ali nemškimi, mnogi največji talenti odidejo v tujino, še preden dopolnijo 18 let.

Naj torej prav v razgreti Afriki "Leteči Nizozemec" prekine urok, se osvobodi spon in se z zlatim pokalom zasidra v domovini! (op. a.: Eden izmed vzdevkov nizozemske reprezentance je tudi Leteči Nizozemci. Gre za navezavo na legendo o ladji Leteči Nizozemec (Flying Dutchman), ki je bila uročena in je zato neprestano plula le okoli Rta dobrega upanja v Južnoafriški republiki. Tako se nikoli ni mogla vrniti v domači pristan).

* Gre za napis na uradnem avtobusu nizozemske reprezentance na prvenstvu v Južni Afriki.