Prevladujejo šopaste trave, sukulenti, v katerih se nabira voda, in kserofiti oziroma sušnoljubne rastline.

Glede na odsotnost rastja razlikujemo prave oziroma osrednje puščave, ki so povsem brez rastja, robne puščave, polpuščave in stepske puščave. V novejšem času je značilen intenziven proces dezertifikacije oziroma širjenja puščav.

Velika temperaturna nihanja
Puščave so v vseh podnebnih pasovih na Zemlji, vendar jih je največ v zmernotoplem in tropskem pasu. Temperaturne razlike so zlasti med dnevom in nočjo zelo velike, zato je značilno močno mehanično preperevanje, ki ga dopolnjuje in pospešuje vetrna erozija oziroma korazija.

Raznolikost puščav
Po obliki so kamnite (hamada), gruščnate in prodnate (serir), peščene (erg), slane, prekrite s slano skorjo, in ledene. Z izjemo oaz in območij tradicionalnih trgovskih poti so puščave neposeljene.

Najbolj znane puščave so Sahara, Velika arabska puščava, Thar, Kizilkum, Karakum, Takla Makan, Gobi, Namib, Atacama in puščave v zahodnem delu Avstralije.