Že oče Američanke Virginie Oliver se je ukvarjal s prodajo jastogov, to je bilo na začetku prejšnjega stoletja, ljubezen do posla pa mu je uspelo prenesti tudi na hčer, ki se mu je na lovu pogosto pridružila. Jastoge je začela loviti pri osmih letih, s takim delom pa se takrat ni ukvarjalo veliko žensk, in več kot 90 let pozneje se temu še vedno ni odpovedala.

Pri 101. letu starosti z 78-letnim sinom Maxom še vedno neutrudno skrbi za svoje pasti v mestu Rockland, ob tem pa se lahko pohvali z nazivom najstarejše lovke jastogov v ameriški zvezni državi Maine in najverjetneje tudi na svetu. Na lov na jastoge se odpravi s čolnom, ki je pripadal njenemu zdaj že pokojnemu možu, nosi pa njeno ime.

Vsak dan že pred zoro vstane, da bi nastavila pasti, v katere rake še vedno privablja z isto vrsto rib kot nekoč, čeprav se je industrija jastogov v času njenega življenja na vodi zelo spremenila. Jastogi so namreč iz hrane delavskega razreda napredovali v delikateso – ko je Virginia Oliver začela delati, je približno pol kilograma jastoga v pristanišču prineslo okoli 28 centov, zdaj pa stane najmanj 15-krat več. Pasti iz žic so nadomestile nekoč lesene pasti in le-te se uporabljajo zgolj še za dekoracijo v restavracijah z morsko hrano, poroča AP.

Ne bo se še ustavila

Virginia Oliver nima načrtov, da bi v bližnji prihodnosti pasti za jastoge pospravila. "To rada počnem, rada sem na vodi," je dejala in dodala, da bo delala, dokler bo zmogla.

Pred nekaj leti jo je eden izmed rakov poškodoval, dobila je kar sedem šivov, ko pa jo je zdravnik vprašal, zakaj še vedno lovi rake, je odgovorila: "Ker to hočem."

Svojega poslanstva 101-letnica, ki je še vedno navdušena nad večerjami z jastogom – zase si jo pripravi najmanj enkrat na teden, tako še ne namerava končati, vseeno pa jo skrbi število in zdravje jastogov v Mainu, saj je populacija podvržena velikemu pritisku zaradi obsežnega lovljenja.