Tudi tam je kaj kmalu vzel vajeti v svoje roke in z zgledom, spodbudno besedo bodri sostanovalce, pa tudi druge zaposlene. Ob jubileju so mu prišli čestitat in zapet tudi ljudski pevci z domače Hajdine, ki jih je pred desetletji navsezadnje prav on povezal in ustanovil.

Korona gor ali dol, ustanovitelju ljudskih pevcev s Hajdine, gospodu Maksimiljanu Kamplu, je treba zapeti. Pesem ga je vedno spremljala in mu lepšala življenje. Še zdaj je tako, pravi in še sam zapoje napev iz opere Nabucco.

Čeprav sta bila družina in delo zanj najpomembnejša, je bil tudi srce in duša vsake družbe. "Nič me ne skrbi, če gre kaj navzkriž, mirno premislim, raje zamižim, pa kakšen vic povem ali pa kakšno tolažilno besedo in vedno se nekako izide," je povedal slavljenec.

Otrokoma Renati in Ljubomirju je bil zgled. "Vedno se je razdajal, veliko je naredil za skupnost," se je spomnil Ljubomir Kampl.

Gospod Maksimiljan še ob 101. rojstnem dnevu pomaga, tolaži, se veseli, pravi direktorica ptujskega doma upokojencev Vesna Šiplič Horvat: "Da pri vseh teh letih ostaneš tako čil in zdrav, da z drobnimi pozornostmi lepšaš težke dni tako sostanovalcem kot zaposlenim ... V teh časih se je velikokrat dogajalo, da je prav gospod Kampl bodril nas zaposlene, je rekel: eh saj ni tak hudo, saj bomo zdržali."

"Takih ljudi, ki so (bili) pripravljeni sodelovati v društvih, delati za druge, delati dobro tistim, ki so bili pomoči potrebni, je vedno manj," opisuje najstarejšega občana tudi župan Hajdine Stanko Glažar.

Slavljenec Maksimiljan, ki je preživel 2. svetovno vojno in pomanjkanje po njej, o koroni pravi takole: "Za nas je hudo, ker ne moremo nikamor ven. Seveda bo minilo, zdaj smo bili cepljeni enkrat, zdaj bomo drugič, če bomo negativni, pa bomo lahko šli ven."

Naslednji rojstni dan si želi praznovati zunaj, s stiski rok in z objemi.