V dveh predstavah vsak večer se 60 nastopajočih iz 14 držav vrti, brca visoko v zrak in pleše t. i. Feerie, ki je zdaj redni del repertoarja Moulin Rougea. 600.000 gledalcev si vsako leto ogleda predstavo, pri tem pa popijejo skoraj četrt milijona steklenic šampanjca.

A v zaodrju poteka povsem drugačna koreografija – sofisticirana mašinerija sprememb kostumov in scenografije, da je predstava lahko videti tako spektakularna, kot je.

"Celotna ekipa, vključno s plesalci, asistenti in tehniki, mora biti zelo organizirana," je za Reuters povedala Claudine Van Den Bergh, 27-letna irska plesalka, ki pleše v Moulin Rougeu že sedem let, tri leta kot glavna plesalka. "Majcena napaka ali majcena zamuda in lahko zamudiš svoj vstop. Resnično moraš biti ob pravem času na pravem mestu."

Vsaka predstava zahteva tisoč oprav, vse so sešite v delavnicah, ki že desetletja oskrbujejo Moulin Rouge. Vsaka plesalka se med eno predstavo preobleče od 10- do 15-krat, za kar imajo le 90 sekund časa.

In vsakič, ko se en nastop konča, se ponovi isti scenarij – plesalke pohitijo v zaodrje, kjer jih čaka živopisano morje kostumov, rožnatih boj in bleščečih dodatkov, ki so jih zanje medtem razpostavili asistenti predstave.

Nojeva peresa in rožnate boe

Z obešalnikov visijo rožnati in črni škornji z bleščicami, ki segajo do stegen. Na mizah jih čakajo zapleteni rekviziti, ki jih plesalkam nadenejo prek njihovih ram in ki ustvarijo iluzijo lesketajočih se metuljevih kril, na hrbet pa jim pritrdijo nojeva peresa.

Vsaka plesalka ima točno določen kostum, medtem ko se preoblačijo, pa tehniki hitijo s spremembami scenografije za naslednjo točko. Plesalke so v hipu preoblečene in že hitijo nazaj na oder, medtem ko se v zaodrju pripravlja nova serija kostumov.

"Ko odhitim v zaodrje, točno vem, kam moram iti, kaj storiti in kje je moj kostum za naslednjo točko," pove Van Den Berghova.

Očitki seksizma

Nastopi v Moulin Rougeu se še vedno držijo tradicije, ki sega v ustanovne dni kabareta 6. oktobra 1889, ko so se ženske, ki so čez dan služile denar kot perice, ponoči prelevile v koketne plesalke.
Ena izmed njih, La Goulue ("Lakomna"), ki jo motri njen partner, Valentin-le-desosse ("Brezkostni Valentin"), je bila med plesalkami, ki jih je na oglasnih panojih za Moulin Rouge konec 19. stoletja upodobil Henri de Toulouse-Lautrec.

V predstavah so nastopale plesalke z umetniškimi imeni, kot so Nini Pattes en l’air (Nini z nogami v zraku), Rayon d’or (Zlati žarek) in La Sauterelle (Kobilica). Danes so jih zamenjale Olga, Jasmine, Claudine ali Esmeralda.

Kritiki sicer pravijo, da so nekateri vidiki predstave, še posebej to, da je večina plesalk zgoraj brez ali pa nosijo prosojne kostume, seksistično popredmetenje, ki ne sodi v sodobni čas. Leta 2014, ob 125-letnici Moulin Rougea, sta tako dve aktivistki iz feministične skupine Femen splezali na streho gledališča in z nje kričali, da ženska telesa ne bi smela biti na prodaj.

Za Olgo Hohlovo, plesalko iz Kazahstana, ki v Moulin Rougeu pleše kankan solo in je del ansambla že 12 let, duh kabareta ostaja brezčasen. "Obožujem adrenalin odra. Moulin je magičen kraj, kjer izživim svojo strast," je povedala. "Ko sem na odru, vem, da sem naslednica slavnih plesalk, ki so 130 let ustvarjale Moulin Rouge."