"Verjamem, da bom, če si lase postrižem, umrl. Zato si ne upam spremeniti ničesar, niti počesati ali umiti ne," je pogovor z novinarjem Reutersa začel 92-letni Nguyen Van Chien, ki že vse življenje živi v vasi okoli 80 kilometrov zahodno od največjega mesta v državi, Hošiminha. In dodal: "Samo negujem jih, pokrijem s šalom in skrbim, da so čisti, suhi in da so videti lepi."

Vietnamec, ki pripada religiji, poimenovani dua, časti sedem bogov in verjame, da je njegovo življenjsko poslanstvo prav to, da se nikoli ne ostriže. Svoje lase nosi zvite pod turbanom in le redko jih razkrije. Spominja se, da si jih je nekoč, ko je še hodil v šolo, moral ostriči, a je v tretjem razredu nato šolanje opustil in od takrat jih ni nikoli več niti razčesal ali si jih umil. "Spomnim se, da so bili takrat moji lasje črni, močni. Česal sem jih in jih umival, nato pa sem zaslišal klic božje sile. In takoj sem vedel, da sem izbran," pojasnjuje.

"Dotaknil sem se svojih las in ti so čez noč postali res trdi. Pritrjeni so bili na mojo glavo, a so bili ločeni od mene," še pravi. Danes mu jih pomaga negovati njegov peti sin, 62-letni Luom, ki prav tako sledi religiji dua. Ta je sicer znana tudi pod imenom kokosova religija, saj naj bi njen ustanovitelj (pre)živel zgolj s prehranjevanjem s kokosi, in je v Vietnamu prepovedana oz. označena kot lažna vera.

Tudi Luom trdno verjame v povezavo med lasmi in smrtnostjo, saj je, kot pravi, na lastne oči videl, kako je moški umrl, ko so mu odpadli lasje in jih je skušal nazaj "privezati" z vrvico. "Te stvari so morda videti preproste, a so svete," je prepričan Luom.