Velikonočna butarica, del velikonočne simbolike, predstavlja snop tradicionalno obarvanih oblancev in zelenja. Blagoslov butaric v katoliških cerkvah na cvetno nedeljo sega v 9. stoletje, navada pa je poznana na območju srednje Evrope, v Nemčiji, Avstriji in na Češkem ter po vsej Sloveniji.

Za butarico obstajajo različna imena glede na posamezna slovenska področja in kraje: na Dolenjskem jo imenujejo pušelj ali žegen, v Beli krajini drenek, v Prekmurju in na Štajerskem snop, presmec ali pegelj, na Gorenjskem beganica, v Kranjski Gori prakelj, na Primorskem veja in vivnik, v okolici Ljubljane pa butarica ali tudi samo butara.

Cvetna nedelja je uvod v veliki teden, ko se kristjani spominjajo zadnjih dni Jezusovega zemeljskega življenja. Kot je povedala Bernarda Kvas iz Spodnjih Palovč, ki butarice izdeluje že 43 let, so palovške butarice sestavljene iz sedmih različnih vrst lesa – vrbe, brinja, leske, oljke, ciprese, smreke in bršljana.

Delite vaše butarice z drugimi uporabniki
Tudi vi izdelujete butarice ali jih kupite? Vabimo vas, da na Moj splet z zaznamkom "butarice" naložite fotografije svojih butar. Na MMC-ju bomo izbrali najlepše tri in avtorje nagradili s praktičnimi nagradami.

A. M.

V spodnji fotogaleriji si lahko ogledate nekaj butaric, ki jih je izdelala Bernarda Kvas.