Prejšnji dve leti, odkar obstaja ta "praznik rekordov", so bili rekorderji zelo uspešni. Lani se je za poskus preseganja rekorda na ta dan odločilo 100.000 ljudi v več kot 10 državah. Promocija se je očitno izplačala - pri Guinnessu so v enem letu zapisali neverjetnih 2.244 novih rekordov, 173 odstotkov več kot leto prej.

Lani so na Guinnessov dan svetovnih rekordov zapisali najhitrejšega nosača na ramenih, največji izvod časopisa, najhitrejšega harmonikarja, največji računalniški tečaj, osebo z največ okrasnimi kamni na telesu in najdaljše obvladovanje žogice pri namiznem tenisu.

(Ne tako) kratka zgodovina knjige rekorderke
Guinnessovi svetovni rekordi, do leta 2007 znani kot Guinnessova knjiga rekordov, so zbirka, ki jo izdajajo vsako leto, v njej pa so zbrani - da, svetovni rekordi: tako človeški dosežki kot skrajnosti v naravi. Knjiga sama je dosegla svetovni rekord kot najbolje prodajana in z avtorskimi pravicami zaščitena knjižna serija.

Kako pa se je vse skupaj začelo? 10. novembra 1951 se je sir Hugh Beaver, tedaj direktor pivovarne Guinness, odpravil streljat ptice nekam na Irsko. Zapletel se je v žgočo debato o tem, katera ptica v Evropi je najhitrejša? Še isti večer je Beaver spoznal, da je z obstoječo literaturo nemogoče kar koli dokazati in zmagati v razpravi, in pomislil, da mora obstajati še nešteto drugih vprašanj, o katerih razpravljajo ljudje v 81.400 pubih po vsej Britaniji in na Irskem, a knjiga, ki bi pomagala rešiti prepire o rekordih, ne obstaja. Spoznal je, da bi bila zbirka, ki bi ponujala odgovore na tovrstna vprašanja, lahko zelo uspešna ...

Beaverju je uslužbenec Guinnessa Christopher Cathaway priporočil študenta dvojčka Norrisa in Rossa McWhirterja, ki sta imela v Londonu agencijo za preverjanje dejstev. Brata sta nato do avgusta 1954 uspešno zbrala podatke za prvo Guinnessovo knjigo rekordov, natisnili so 1.000 izvodov in jih razdelili med ljudi. Po ustanovitvi Guinnessove knjige rekordov je 27. avgusta 1955 izšla prva izdaja za trg na 198 straneh in do božiča postala prava prodajna uspešnica. Naslednje leto so knjigo predstavili v ZDA, kjer so jo prodali v 70.000 izvodih. Knjiga, ki je bila najprej mišljena le kot tržniška poteza, je tako postala presenetljiva uspešnica in kmalu so jo začeli izdajati vsako leto oktobra - pravočasno za božično sezono obdarovanja.

Od dviganja uteži do nažiranja s hot dogi
Zadnje čase se v knjigi najbolj osredotočajo na rekorde, ki jih postavljajo ljudje. Tekmovanja obsegajo tako "tista običajna", kot je dviganje uteži, do bolj zabavnih, kot je na primer najdaljši met jajca ali največje število pojedenih hot dogov - čeprav tekmovanja v hranjenju in pitju alkohola niso več etično sprejemljiva. Poleg tekmovalnih rekordov v knjigi najdemo tudi podatke o najtežjem tumorju, najbolj strupeni rastlini, najkrajši reki, najdaljši žajfnici, najbolj uspešnem prodajalcu ... Veliko rekordov je povezanih tudi z najmlajšimi ljudmi, ki jim je kaj uspelo, na primer: najmlajši človek, ki je obiskal vse države sveta, je (za zdaj!) Maurizio Giuliano.

V vsaki izdaji je objavljen le izbor iz velikanskega fonda rekordov v Guinnessovi bazi podatkov in merila za uvrstitev v knjigo se skozi leta spreminjajo. V Guinnessovi knjigi rekordov suhoparna besedila v zadnjem času dopolnjujejo barvite ilustracije. Guinnessova knjiga rekordov je, kot že omenjeno, najbolje prodajana avtorsko zaščitena knjiga na svetu, zato si je prislužila tudi mesto na lastnih straneh. Pojavilo se je še več podobnih knjig in tv-oddaj na temo rekordov, ki pa se osredotočajo bolj na spektakularne iz zabavne podvige, ne gre več za izobraževanje in informiranje.

V zadnjih letih se je pojavilo tudi nekaj manjših muzejev na temo Guinnessovih rekordov, vsi stojijo v zelo turističnih mestih, od Tokia do Niagara Fallsa.

A. K.