Praznovanje sončevega obrata (tako zimskega kot poletnega) je imelo skupaj z obema enakonočjema od nekdaj velik pomen.

Danes je tovrstno čaščenje sonca malo zapostavljeno, a še vedno se najdejo tisti, ki spoštujejo pomen sonca, ki ga je to imelo predvsem za naše prednike. Ob britanskem Stonehengeu, ki naj bi bil nekoč namenjem ravno obredom čaščenja sonca (arheologi si o tem niso ravno enotni - eni tako menijo, da je bilo tam nekoč pokopališče), se je tako tudi letos zbralo okrog 25.000 ljudi, novodobnih druidov.

Ti so se celo noč veselili in čakali, kdaj bo na ta, za nekatere sveti kraj, posijal prvi žarek sonca. Praznovanja so se sicer začela že včeraj, nadaljevala pa se bodo tudi ves današnji najdaljši dan v letu.

Prazniki sonca po vsem svetu
V dneh po solsticiju po svetu spraznujejo številne, po nekaterih prepričanjih s soncem povezane praznike, ki so danes vpleteni v različne religije, kulture in navade. V dneh pred zimskim solsticijem in po njem se tako v krščanstvu praznuje božič, v judovstvu hanuka, Perzijci (danes Iranci) pa praznujejo yaldo.

V dneh po poletnem solsticiju sta najbolj znana t. i. kresna noč (v noči s 24. na 25. junij, ko po mnogih evropskih krajih še danes kurijo kresove) in s krščansko religijo povezan praznik svetega Janeza Krstnika.

V Ljubljani je sonce na najdaljši dan v letu vzšlo ob 5. uri in 10 minut, zašlo pa bo 20. uri in 56 minut. Dan bo tako dolg 15 ur in 46 minut.