V majhni afriški državi Ruandi, ki ji mnogi pravijo kar dežela tisočih hribčkov, živi še približno štiristo gorskih goril, ki so ena najbolj ogroženih živalskih vrst na svetu.

Ruandski turistični delavci menijo, da je leta 2005 polovica od 22.000 turistov, ki so obiskali deželo hribčkov, prišla le zaradi goril. Ruanda je lani s turizmom zaslužila več kot 25 milijonov dolarjev, do leta 2010 pa si želijo, da bi prišli na stotico. Tudi zato so v enem od narodnih parkov pripravili "gorilji krst". Udeležili so se ga predstavniki ZDA, Velike Britanije, Belgije in Nizozemske - to so tudi države od koder prihaja v Ruando največ turistov.

Big Ben naj bo!
Britanski ambasador v Ruandi je izbral ime za eno od gorilic - klicali jo bodo Big Ben. "Big Ben je ena najbolj prepoznavnih turističnih znamenitosti Londona, ta ljubka gorila pa bo v čudovito deželo privabila veliko tistih, ki ljubijo naravo in jim ni vseeno, kaj se dogaja z našim planetom," je zadovoljno razložil ambasador.

Lani je bilo "krščencev" 30
Prvi "gorilji krst" so v državi pripravili lani, ko je trideset gorilic dobilo ruandska imena. Biologi in drugi strokovnjaki so gorilam od nekdaj dajali imena, saj so tako lažje raziskovali življenje te ogrožene živalske vrste. Posameznike prepoznavajo predvsem po obraznih gubah. Leta 1988 so o gorskih gorilah posneli tudi film Gorile v megli. Slavno proučevalko goril Dian Fossey, ki je gorile spoznavala v 60. in 70. letih, je zaigrala Sigourney Weaver.

Tudi mraz jih ne moti
Gorske gorile imajo v primerjavi z drugimi gorilami nekoliko daljšo in temnejšo dlako, saj so se prilagodile na življenje na višjih nadmorskih višinah, kjer se temperature spustijo tudi pod ledišče. Gorske gorile, ki ob skotitvi tehtajo le slaba dva kilograma, so se tudi najbolj med vsemi primati prilagodile življenju na tleh in njihova stopala so najbolj podobna človeškim.

Dian Fossey jih je predstavila svetu
Evropejci so gorske gorile spoznali šele v začetku 20. stoletja. Leta 1902 je Robert von Beringe, ki je v Afriko prišel z nalogo, da določi meje takratne kolinialne nemške Vzhodne Afrike, ustrelil dve veliki gorili. Ena od njiju si je opomogla in poslali so jo v živalski vrt v Berlinu. Dian Fossey je leta 1967 začela 13-letno študijo gorskih goril in med drugim opravila prvo štetje ter ustanovila "čuvajske enote", ki so živali varovale pred divjimi lovci. Divji lovci, krčenje življenjskega prostora - tudi zaradi državljanske vojne v Ruandi - in bolezni so tri grožnje, ki danes najbolj ogrožajo populacijo gorskih goril.