Stala bo pred vhodom v štirizvezdični hotel Grand Elisabeth, ki naj bi ga odprli junija 2023. Na razpolago bo tudi za praznovanja, kot so poroke, obletnice in podobno.

"Verjamemo, da bomo s tem koščkom filmske zgodovine našli mesto v vseh turističnih vodnikih in potopisih. Fotografije s takšnimi motivi se po svetu širijo tudi prek družbenih omrežij, kot je Instagram," sta povedala podjetnika Herbert Ackerl in Josef Öhlinger, ki pri projektu sodelujeta skupaj s slaščičarskim podjetjem Zauner.

Kočija je bila po pisanju avstrijske tiskovne agencije APA na spletni dražbi avkcijske hiše Dorotheum Salzburg prodana za dobrih 106.000 evrov. Pred četrtkovo dražbo je bila sicer ocenjena med 5000 in 7000 evri.

Na dražbo je sicer prišla iz zasebne zbirke z dvorca Fuschl. Štirisedežna kočija z vzmetenjem je bila okoli leta 1900 izdelana v Belgiji in je v tistem času veljala za veličastno potovalno vozilo z vsem udobjem.

Serijo filmov o avstrijski cesarici in ogrski kraljici Elizabeti Bavarski, ženi habsburškega monarha Franca Jožefa I., poznani tudi kot Sisi, je med letoma 1955 in 1957 režiral Ernst Marischka.

Med drugim so snemali tudi na že omenjenem dvorcu Fuschl, ki je v filmu predstavljal dvorec Possenhofen ob jezeru Starnberg, kjer je Sisi preživela večji del otroštva.

Tragična smrt

Elizabeth Amalie Eugenie se je rodila leta 1837 v Münchnu. Avstro-ogrska cesarica, znana kot Sisi, se je v zgodovino zapisala kot ena izmed mnogo habsburških žena, v spominu pa je ostala predvsem zaradi svoje hladne lepote in mitov, ki se še danes spletajo okoli njene življenjske zgodbe.

Nedvomno pa je k njeni nesmrtnosti prispevala tudi tragična smrt; italijanski anarhist Luigi Lucheni jo je 10. septembra 1898 nič hudega slutečo, medtem ko je hitela na ladjo, ki naj bi jo popeljala v Caux, zabodel do smrti.

Usodna ljubezen

Čeprav Sisi ni veljala za ljudsko cesarico, je novica o njeni smrti pretresla Evropo. Ljubiteljica potovanj in narave je po smrti postala priljubljena in opevana, mogoče tudi zato, ker je bila umorjena povsem naključno. Pred smrtjo pa je Sisi veljala za hladno in dokaj neprijazno, kar je precej povezano tudi s tem, da nikdar ni bila zares pripravljena na vlogo prve ženske Avstro-Ogrske.

Cesar Franc Jožef naj bi se na željo svoje matere Zofije poročil s sestrično Heleno Bavarsko – Sisijino sestro, ki je bila že od vsega začetka vzgajana za dvorno življenje. Vendar se je v Bad Ischlu, kjer je bilo organizirano snidenje, zgodil usoden preobrat. Franca Jožefa je namreč namesto Helene očarala njena mlajša sestra Elizabeta, ki je bila ljubka, nežna in predvsem nevajena take družbe. Ko so 15-letno Elizabeto vprašali, ali hoče Franca Jožefa za moža, je odgovorila: "Da, cesarja imam rada. Če le ne bi bil cesar!"

Mogočna tašča

Poročila sta se že čez osem mesecev, 24. aprila 1854, a se je veliko slavje končalo brez poročnega potovanja, edine možnosti, da bi se mladoporočenca pobliže spoznala. Namesto tega je Sisi ostala na dvoru sama s taščo, s katero sta se precej prepirali. Povod za prepire je bila nato tudi skrb za štiri otroke, ki jih je rodila Sisi: prevzela jih je namreč mati Zofija, čeprav je Elizabeta temu močno nasprotovala.

Dodatno so se razmerja na dvoru, sploh med zakoncema, zaostrila, ko je pri dveh letih umrla najstarejša hči Zofija, kar je v Sisi vzbudilo njenega nemirnega duha in željo po potovanjih. Kot dekle, ki je odraščalo na podeželju, ni bila preveč navezana na mestno okolje, zato je nenehno bežala z Dunaja. Cesar ji je kot razumevajoč mož pod materinim okriljem omogočil razkošna potovanja s tedaj razcvetelo železnico. Sisi je imela lasten vagon, spremstvo šestdesetih ljudi in dodaten tovorni vlak za prtljago.

Ko je bila na Dunaju, se je pogosto zapirala v svoje sobane, za več ur izginevala na dolge sprehode s svojimi psi ali pa se je odpravila jahat. Predvsem pa je še danes znana po svoji obsedenosti s telesom.

Za današnje čase kaj takšnega sicer ni nič nenavadnega, v 19. stoletju pa so bili lepotni ideali še malce bolj okroglo nastrojeni. Sisi je kljub temu obsedeno pazila na vsak svoj grižljaj, imela natančno izdelan jedilnik in posebno telovadno sobo – nekakšno predhodnico današnjih fitnesov, ki si jo je mogoče ogledati v Hofburgu.