Direktor londonskega muzeja David Green se namreč zaveda, da je večina ljudi na svetu že slišala za ime Florence Nightingale, da pa le redkokdo pozna celotno zgodbo njenega življenja.

V naši predstavi zamrznjena kot večno mlada
Če imate pred očmi kakšno podobo Florence Nightingale, je to najbrž portret iz časov, ko je bila stara okoli 30 let in je negovala ranjene vojake v krimski vojni. Nova razstava v muzeju, ki ima prostore v londonski bolnišnici St. Thomas, pa je ubrala drugo pot: predstavlja naslednjih 50 let njenega življenja in obuja spomin tudi na njene poznejše dosežke. S postavitvijo, ki združuje okrog 200 eksponatov, Britanci zaznamujejo 200-letnico rojstva Florence Nightingale.

Ohranjen je celo posnetek njenega glasu
Florence Nightingale je med vojno postala znana kot "dama s svetilko", saj je z njo ponoči preverjala počutje ranjenih britanskih vojakov. Znamenita svetilka je osrednji eksponat na razstavi, ki se med drugim lahko pohvali tudi s posnetkom glasu Florence Nightingale iz časa, ko je bila stara okoli 70 let, in z njeno fotografijo, posneto štiri leta pred smrtjo, ko je bila stara 86 let.

V razstavo je vključen tudi družinski album, ki ga je začela ustvarjati Ann Elizabeth Nicholson, Florencina teta, in ki je nato prehajal iz generacije v generacijo. Album so odkrili lani, v njem pa so med drugim risbe in akvareli, nekaj jih je ustvarila sama Florence.

Izbrala poklic, ki ni v njenem času vzbujal nobenega spoštovanja
Florence Nightingale (1820–1910) se je rodila v bogati družini. Že zgodaj se je odločila za poklic medicinske sestre, ki je bil v tistem času neugleden – njena družina ji je to neizmerno zamerila. Leta 1844 je po škandalu zaradi smrti nekega reveža v Londonu postala glasnica reforme zdravstvenega sistema. V prihodnjih letih se je zavzemala za bolj socialno zdravstvo in bolj humane razmere v bolnišnicah.

Junakinja krimske vojne
Najbolj odmevno obdobje v njenem življenju je bil gotovo čas krimske vojne. Oktobra 1854 je pod njenim vodstvom v Turčijo odpotovala delegacija 39 prostovoljk. V Carigradu je naletela na obupne razmere, ki so sprožile množične infekcije in visoko smrtnost med ranjenci. Smrtnost je upadla šele po dezinfekciji kanalizacijskega sistema in ureditvi prezračevanja.

V času, ki ga je Florence Nightingale preživela v Turčiji, je v Združeno kraljestvo redno pošiljala poročila o razmerah v zdravstvu in grozotah, ki jih preživljajo ranjenci v poljskih bolnišnicah.

Po vrnitvi iz Turčije se je posvetila dokazovanju visoke stopnje smrtnosti v povezavi s slabimi higienskimi razmerami in podhranjenostjo. Sodelovala je pri načrtovanju bolnišnic ter napisala priročnik za medicinske sestre, ki je postal osnovno gradivo v Šoli za medicinske sestre in babice, ki so jo leta 1860 ustanovili v bolnišnici St. Thomas.