Buče pri gostoljubnih Bračunovih s svojimi pisanimi oranžno rumenimi plodovi narave še bolj kot sicer simbolizirajo plodnost, bogastvo in veselje do življenja. Foto: Staša Lepej Bašelj
Buče pri gostoljubnih Bračunovih s svojimi pisanimi oranžno rumenimi plodovi narave še bolj kot sicer simbolizirajo plodnost, bogastvo in veselje do življenja. Foto: Staša Lepej Bašelj
false
Milan in Marija sta si zgoraj na griču zgradila najprej počitniško hiško, ki pa je pozneje prerasla v stanovanjsko. Foto: Staša Lepej Bašelj
false
Ko buče na jesen dozorijo, se Marijino ustvarjalno delo začne zares. Foto: Staša Lepej Bašelj
false
Marija ne pozna po imenu vseh buč, ki jih goji na svojih njivah. Bučam pravi cuge. Tistim dolgim podolgovatim in ukrivljenim bučam, ki zrastejo tudi do 1,5 m v dolžino, reče kače. Foto: Staša Lepej Bašelj
false
Poldka in Poldek sedita na slamnati bali in paseta goske. Foto: Staša Lepej Bašelj

Pavlova vas je majhen zaselek v Bizeljskem gričevju, blizu ne prav dosti večje vasi Pišece, znane po pišeškem gradu, pišeških marelicah in slovenskem jezikoslovcu Maksu Pleteršniku. Gričevnato pokrajino pokrivajo vinogradi in sadovnjaki, pod površjem pa se pri marsikateri hiši skrivajo repnice.

Pri Bračunovih so doma buče. Buče vseh vrst, oblik in okusov: jedilnih in okrasnih, progastih, pisanih, bradavičastih, gladkih, rebričastih, okroglih, podolgovatih, jajčastih in vseh drugih mogočih oblik. Sezona buč se začne z jesenjo, ko se narava odene v čarobne škrlatne barve in buče zažarijo v svojih oranžnih, rumenih in pisanih barvah. Narava ponuja obilico darov, s katerimi lahko okrasimo svoje domove. Pri Bračunovih to znajo.

Buče potrebujejo za svojo rast veliko prostora in rodovitno ter dobro pognojeno zemljo. Tu jo imajo, saj v teh krajih še ne poznajo čistilnih komunalnih naprav. Spodaj pod gričem z vinogradom stoji stara domačija Milana Bračuna, ki je od smrti matere samevala. Milan in Marija sta si zgoraj na griču zgradila najprej počitniško hiško, ki pa je pozneje prerasla v stanovanjsko. Oba sta že upokojena. Marija je bila pred upokojitvijo zaposlena v komerciali Nuklearke Krško, Milan pa je bil kriminalist v Krškem. "Zdaj sva sama, otroka sta odšla od doma, čeprav ne prav daleč, imata svoji družini in nekaj je treba početi," pojasni Marija.

Vnuki želeli pravljične buče
Bračunova se z bučami ukvarjata že enajsto leto. Zanje so "krivi" vnuki. Ko so neke davne jeseni na obisku pri babici in dedku pekli kostanj, je babica vnukom, da bi jih zamotila in zabavala, okrasila nekaj buč. Zraven jim je pripovedovala pravljice. Okrašene buče so tisto jesen pred enajstimi leti prvič krasile domači vrt Bračunovih. Naslednje leto so vnuki spet želeli pravljične buče in babica jim je seveda ustregla. Potem je število buč in bučk na njihovem vrtu vsako leto rastlo. Babičina domišljija je prav tako zrastla v nebo. V zemljo je vsako leto vtaknila vedno več bučnih semen, rodovitna bizeljska zemlja pa jo je nagradila z bogatim bučnim pridelkom.

Buče so hvaležne, trpežne in vsestransko uporabne prebivalke slovenskih vrtov in odlična ter zdrava hrana. Njihov največji naravni sovražnik so pravzaprav le polži. Letošnje leto so bili še posebej požrešni rdeči polži, ki se nevidno naselijo v sredico buče in jo od znotraj popolnoma izdolbejo. Na videz čvrsta in zdrava buča je žalostno razpadla, ko jo je Marija prijela v roke. Za najučinkovitejšo metodo odstranjevanja polžev se je izkazalo ročno pobiranje nebodijihtreba škodljivcev, ki prilezejo na plan ponoči. Marija je zato marsikatero pozno nočno uro preživela na njivi in med bučami pobirala polže.

Polne roke dela
Ko buče na jesen dozorijo, se Marijino ustvarjalno delo začne zares. Najprej je treba buče nekako spraviti s precej oddaljene njive do hišnega vrta. Nekatere buče tehtajo po 30 in več kg. Te velikanske buče naložita z možem Milanom na široko posteljno pregrinjalo ter previdno odneseta na avtomobilsko prikolico ter prepeljeta do hiše. Buče so običajno blatne in umazane, zato je treba vsako posebej umiti in jo posušiti. Nato se sprosti Marijina domišljija. Sproti si izmišlja posamezne aranžmaje in motive, vsako leto druge, odvisno, katere vrste buč so najbolj uspele in jih je največ. Z barvami vdihne Marija nekaterim bučam nasmeške, nekatere buče pa gledajo obiskovalce namrgodeno.

Za dekoracijo uporabi Marija vedno naravne materiale, npr. storže, korenčke, želod, koruzne storže in ličje, kostanj …, pač vse, kar ponuja narava in je pri roki. Uporabi pa tudi predmete iz pristne kmečke dediščine, npr. stare lončene kozice in lonce, koše, pletene košare in jerbase, keramične cvetlične lončke, prav ji pridejo stari klobuki in slamniki. Priročno stojalo za bučne aranžmaje so veje cipres in smrek na vrtu. Marija že spomladi razmišlja, kako bo razpostavila buče po svojem vrtu. V ta namen zasadi več otočkov dalij, ki s svojimi rdečimi cvetovi popestrijo rumene in oranžne buče.

Jedci ravno niso
Marija ne pozna po imenu vseh buč, ki jih goji na svojih njivah. Bučam pravi cuge. Tistim dolgim podolgovatim in ukrivljenim bučam, ki zrastejo tudi do 1,5 m v dolžino, reče kače. Res spominjajo na kače. Ko dozorijo, so zaradi polnosti semen težke do 15 kg, težko jih je prenašati in obešati. Včasih jih prihrani za naslednje leto, takrat se semena osušijo in buča votlo zadoni, ko potrkaš nanjo.

Bračunova postavita buče na svoj vrt vsako leto prve dni oktobra, okolico njihove hiše pa krasijo približno 4 tedne. Večina buč je prebodenih, da lahko aranžmaji stojijo, zato jih je treba po dveh tednih popravljati, odstranjevati in prikrivati nagnite dele. Buče pospravita, ko začnejo gniti. Nagnite buče kompostirata, še zdrave pa pojedo sosedovi pujski. Semena seveda prihranita za naslednje leto. Bračunovi niso ravno navdušeni jedci buč in bučk. "Mož Milan jih nima rad, a jih mora jesti, če jih že pripravim," prostodušno pove Marija.

Letos postavila 350 buč
Letos sta razstavila kar 350 buč in iz njih naredila domiselne in duhovite skulpture. Vsaka buča pripoveduje svojo zgodbo.

"Tale največja letošnja buča je sonček sredi skal. Tale skupina bučk patišonk je pevski zborček, ki poje: 'Ti si moj sonček, moj zlati sonček…'," z nasmeškom pojasni Marija. "Tole pa sta Poldka in Poldek, ki sedita na slamnati bali in paseta goske, goske iz buč seveda. Zakaj ravno Poldka in Poldek? Ker ti dve imeni danes nista več tako običajni in da ne bi bil kdo užaljen, če bi buči poimenovala z njegovim imenom," pove Marija. Vsako leto postavi drugačna lika, neko leto sta bila Poldka in Poldek orača, drugič sta bila brentarja, pastirja …, kar avtorici pač pade na pamet.

Marija je pred leti premagala težko zahrbtno bolezen. "Joj, včasih se počutim tako brez energije in moči," malce potarna. A Mariji ne manjka veselja do življenja, do cvetja, narave. Njena življenjska volja je močnejša od bolezni, zato bučni festival ni izostal nikoli v vseh teh enajstih letih, kar svoj dom krasi z bučami. Buče si prihaja ogledovat vedno več obiskovalcev ob blizu in daleč. Vsak je dobrodošel, vsakemu obiskovalcu Marija rade volje razloži vse o bučah. Prelep vrt Bračunovih, obdan z vinogradi in širokimi pogledi na bizeljsko gričevje, nikogar ne pusti ravnodušnega.

Buče pri gostoljubnih Bračunovih s svojimi pisanimi oranžno-rumenimi plodovi narave še bolj kot sicer simbolizirajo plodnost, bogastvo in veselje do življenja. Zapeljite se v teh dneh do Pavlove vasi in med bučami pozdravite jesen.