Izrezljane buče, ki imajo v notranjosti gorečo svečo, postavljene pa so na balkone, okna ali vhodna vrata, so del slovenske preteklosti že dalj časa in nimajo neposredne povezave z nočjo čarovnic, kot jo poznamo danes.

Predvidoma ta običaj izhaja iz vzhodnega dela Slovenije, kjer so med pobiranjem pridelkov v panonskem delu dolbli buče. V nekaterih krajih tako še danes priredijo praznik buč, iz Avstrije pa so prevzeli navado, da pred hiše postavijo nekakšen jesenski okras. S pomočjo buč in vreč, napolnjenih s senom, naredijo lutki ženske in moškega, "babo in deda", okoli pa razporedijo jedilne buče različnih velikosti, oblik in barv. Slovenski etnolog dr. Janez Bogataj pravi, "da je šlo v preteklosti v teh poznih jesenskih dnevih največkrat za strašenje otrok".

Organizirane številne delavnice
Zadnji dan oktobra je bil po Sloveniji zaznamovan tudi z različnimi delavnicami, na katerih so otroci izrezljali buče ali pa so že izrezano prinesli s seboj in potem tekmovali, čigava je lepša.