Prva lutka Barbie s polnim imenom Barbara Millicent Roberts se je svetu prvič predstavila 9. marca 1959 na sejmu igrač v New Yorku - in skoraj v hipu osvojila svet. Že prvo leto so namreč prodali okoli 350.000 primerkov.

Lutka je nastala v domišljiji Američanke Ruth Handler, ki je opazovala, kako se njena hči Barbara (da, po njej je igrača dobila ime) igra s kartonastimi podobami in jim pripisuje značilnosti odraslih ljudi. Takoj se je domislila, da bi to lahko bila tržna niša - igrača za otroke, a ne v otroški podobi, kakšna je bila večina tedanjih igrač. Zamisel je delila s svojim možem Elliotom, sicer soustanoviteljem slovite tovarne igrač Mattel, a ta nad njo ni bil navdušen.

Barbika po nemški lutki
Malce pozneje je Handlerjeva skupaj z otrokoma (poleg hčerke Barbare je imela še sina Kennetha - da, uganili ste, po njem je dobil ime Barbiejin Ken) potovala po Nemčiji, kjer je naletela na lutko Bild Lilli,plastično upodobitev stripovske junakinje Reinharda Beutha v časniku Die Bild-Zeitung. Ker je bila lutka točno tisto, kar si je predstavljala, ko je imela v mislih Barbie, je kupila tri primerke - enega za hčerko, dva pa je nesla domov, v moževo podjetje in ju pokazala Mattelovim direktorjem. Preostalo je zgodovina.

Na sejmu igrač leta 1959 so jo nato predstavili javnosti. Prva različica barbike je bila oblečena v črno-bele kopalke, nosila je visoke pete in imela svetle lase, spete v konjski rep. Stala je tri dolarje. Barbika je bila ena prvih igrač, za katero so pred začetkom prodaje ustvarili trženjsko strategijo, ki je temeljila skoraj izključno na televizijskem oglaševanju.

Franšiza izdelkov Barbie se je sicer kmalu razširila iz različnih barbik ter oblačil in modnih dodatkov zanje na njej podobne lutke. Kmalu so se otroci tako lahko igrali tudi z njenimi prijateljicami Tereso, Midge, Christie, Kelly, Krissy in Francie, spoznali so njenega fanta Kena in kratkotrajno zvezo Blaina, pojavile so se tudi lutke njenih hišnih ljubljenčkov (skupno jih je imela več kot 40 - od psov in mačk do konjev, pande, levjega mladička in celo zebre), pa plastična prevozna sredstva (imela je več različnih avtomobilov - od kabrioletov do džipov in celo avtodoma).

Njena življenjska zgodba
Ni trajalo dolgo in Barbie je dobila tudi svojo življenjsko zgodbo - založniška hiša Random House je tako izdala serijo zgodb, v katerih izvemo, da Barbie (s polnim imenom Barbara Millicent Roberts) živi v izmišljenem mestu Willows v ameriški zvezni državi Wisconsin, ima starše Georgea in Margaret Roberts, obiskovala je tamkajšnjo srednjo šolo in ima romantično zvezo s Kenom. Z njim sta se sicer leta 2004 začasno razšla, a sta dve leti pozneje ugotovila, da ne moreta drug brez drugega.

V Mattelu so že večkrat predstavili tudi omejene serije lutk s podobami ljudi iz sveta znanih (npr. švedske princese Victorie), pa serije barbik v različnih poklicih, plešasto barbiko za otroke, ki jih zaradi levkemije zdravijo s kemoterapijo itd.

Številne kritike
Lutka je bila sicer v preteklih 55 letih večkrat tarča številnih kritik, predvsem zato, ker naj bi njene idealne mere deklicam že od malih nog vsiljevale nerealno podobo ženskega telesa, kar je vodilo k vse pogostejšim primerom motenj hranjenja, predvsem bulimije in anoreksije. Kritike so letele tudi na Barbiejino temnopolto prijateljico Francie, ki jo je Mattel izdelal zgolj tako, da je belo barbiko pobarval, kar je pomenilo, da Francie sploh ni imela drugih telesnih značilnosti, značilnih za temnopolte. Leta 1980 so predstavili prenovljeno temnopolto lutko, a teh pomanjkljivosti niso odpravili. Napako so deloma popravili šele leta 2009.