Novo stanovalko živalskega vrta so ob prihodu v njen novi dom izpustili v ogrado, ki so jo zanjo uredili nasproti slona, v bližini perzijskih leopardov.

Mačji panda, ki je stara dobro leto, je po besedah zaposlenih v živalskem vrtu takoj ob prihodu začel raziskovati po svojem novem domu, v katerem so uredili dodatna plezala in skrivališča. Kmalu pa se je lotil tudi bambusovih listov, ki so njegova poglavitna hrana. Prav oskrba z bambusom bo za ljubljanski živalski vrt organizacijsko najbolj zahtevna naloga. Trikrat mesečno bodo sveže veje vozili iz bambusovega nasada iz okolice Nove Gorice.

Samica mačjega pande pa ne bo dolgo samevala, prihodnje leto ji bodo namreč pripeljali še mladega samca za parjenje in, kot pravijo v živalskem vrtu, bodo držali pesti za njun naraščaj.

Ponoči dejavne, podnevi spijo na drevesih
Mačji pande, ki jih uvrščamo med rakune in zveri, živijo v visokogorskih bambusovih gozdovih, poraslih tudi z rododendroni, hrasti, jelkami, tsugami, orehi in javorji. Živijo lahko na terenu, visokem od 1.800 do 4.800 metrov, od Himalaje do južne Kitajske.

Dejavne so pretežno ponoči, na glavi pa imajo velike uhlje, zelo dobro slišijo, imajo pa tudi dolge prste, s katerimi tipajo predvsem ponoči. Na sprednji nogi imajo dodaten šesti prst, ki je nastal iz podaljšane kosti zapestnice in ga uporabljajo kot palec, ker stoji nasproti ostalim prstom. Z njim prijemajo liste in jih nosijo v usta. Ob pomoči tega palca lahko plezajo po deblu z glavo navzdol, kar zmorejo le redke živali. Pande se oglašajo z nekakšnim smrčanjem in godenjem, kadar pa se preplašijo, pihajo kot mačke.

Mačji pande, zelo ogrožena vrsta v naravi, so ogroženi zaradi ljudi, ki izsekavajo gozdove, ki so njihovo življenjsko okolje, pa tudi zaradi divjega lova, ker jih ljudje lovijo zaradi njihovih kožuhov in za domače ljubljenčke.