Kar nekaj je bilo začudenih in zvedavih pogledov v briški vasici Hruševlje, ko se je z avtobusom pripeljala večja skupina Kitajcev in Kitajk in se odpravila v vinograd trgat grozdje. Lastnika vinograda, zadružnika Radoša Koncuta, smo vprašali, ali mu je zmanjkalo trgačev in je zato poklical celo Kitajce na pomoč, pa je z nasmehom odgovoril: "Ne, ne – to je poslovna poteza naše zadružne kleti. Ker vse več izvažajo na Kitajsko – so povabili kitajske kupce, da si na licu mesta ogledajo, kje ima naše briško vino korenine."

Prvič je odrezal grozd
Lio Jai, ki je vodil kitajsko vinsko delegacijo, je bil nad doživetjem v vinogradu navdušen: "Prvič v življenju sem odrezal grozd v vinogradu. Da končno vidim, iz česa je vino, ki ga obožujem. Slovenska, še posebej pa briška vina, so res izjemno dobra - so dostopnih cen, vendar izjemne kakovosti. Pred dvema letoma sem doma, na Kitajskem, kupil prvo steklenico vina - spomnim se, da je bil to Bagueri, in od takrat prisegam samo na vaše vino."

Kitajski podjetnik Lio Jai, eden glavnih kupcev briških vin, načrtuje odprtje tristo vinotek, tako da bo možnosti za izvoz še dovolj.

Iz Brd na Kitajsko za milijon evrov vina
Silvan Peršolja, direktor Vinske kleti Goriška Brda, je s prodorom na ta daljni trg zadovoljen: "Na Kitajsko, kjer so zelo lepo sprejeli naša rdeča vina iz linije Bagueri, smo začeli izvažati leta 2006. Sprva je šlo za testne količine. Po petih letih pa so se začeli kazati prvi sadovi sistematičnega pristopa do trga. Prodaja se je iz leta 2012 na leto 2013 količinsko podvojila, vrednostno pa smo v letu 2013 dosegli 135 odstotkov več kot v letu 2012 in kar 10-krat več kot v letu 2011. Letos pričakujemo, da se bo prodaja na Kitajsko še povečala. Načrtujemo izvoz do deset 40-čeveljskih zabojnikov vina - "kontejnerjev", kar pomeni skoraj pol milijona evrov finančne realizacije na kitajskem trgu. Naslednji naš cilj je, da iz Brd na Kitajsko pripeljemo za milijon evrov vina."

Trgatev kot orodje za promocijo na tujih trgih
Neja Škrinjar iz Vinske kleti Goriška Brda, je ob "kitajsko-briški trgatvi" poudarila: "Razumevanje teritorija skozi osebno doživetje je izjemno pomembno marketinško orodje. Trgatev je v Vinski kleti Goriška Brda zato tudi pomemben dogodek za promocijo na tujih trgih. Letos smo v času trgatve v Slovenijo pripeljali več kot osemdeset pomembnih kupcev in mnenjskih voditeljev iz ZDA, Velike Britanije, Srbije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Poljske ... Veseli smo, da so nas obiskali tudi naši poslovni partnerji iz Kitajske." To se Bricem obrestuje, saj izvoz zadnja leta res raste - v letu 2013 je predstavljal že 38 odstotkov finančne realizacije od prodaje stekleničenega vina. Klet izvaža v več kot 30 držav sveta. Na tujem dosegajo nekoliko višje cene za prodano steklenico kot na domačem trgu. Običajno se uvrščajo v srednji cenovni razred, ponekod pa tudi v premium segment.

Kritični do državnih birokratov ...
V briški kleti so veliko upov pri izvozu na tretje trge, torej zunaj Evropske unije, polagali v obljubljena sredstva za promocijo. Evropska unija jih je ponudila že leta 2008, Slovenija je za to priložnost zagrabila leto pozneje. Silvan Peršolja, direktor briške kleti, je ob tem kritičen: "Naša država je pridobila izjemno malo tega denarja – pa čeprav se moramo zavedati, da mi na tujem ne prodajamo le naše vino, pač pa da je izvoz vina tudi promocija države, torej naše dežele kot vinske destinacije. Mi znamo narediti dobro vino, toda pri prodoru zunaj naših meja potrebujemo promocijo. Država pa ponuja v ta namen minimalno denarja – ob tem da maksimalno zaplete postopke."

"Prepričan sem, da vinarji zato v prihodnje ne bomo uspeli izkoristiti niti tistega, kar bo na voljo. Enostavno je dostop do teh sredstev tako otežen in zbirokratiziran, da je vinarjem, ki se resno ukvarjamo z izvozom, do teh promocijskih sredstev skoraj nemogoče priti. In za nameček zdaj še superrevizija teh sredstev, ki jo je resda naročila Evropska unija, Slovenija pa jo izvaja nadvse pikolovsko. Spet so naši bolj papeški od papeža! Kako naj na primer zdaj našim kitajskim partnerjem razložim, da potrebujemo za nazaj kupe papirjev kot nekakšen dokazni material izvoza ... Prosim vas! Ali ni rast našega izvoza – najboljši dokaz. Saj številke govorijo same!"

... s trgatvijo doma pa zadovoljni
Sicer pa so v briški kleti s trgatvijo zadovoljni. Celo za desetino več grozdja kot lani so pripeljali zadružniki v klet. 5.800 ton ga je. Letos so začeli trgati bolj zgodaj – 25. avgusta so že padli prvi grozdi modrega pinota, ki je osnova za penine, kmalu zatem pa so trgali tudi bele sorte za linijo Villa Brici Light (vina z nižjo alkoholno stopnjo) - torej chardonnay, sivi pinot, rebula. Nadaljevali so z belimi sortami za druge linije. Rdeče sorte so začeli v drugi polovici septembra. Zadnje grozde cabernet sauvignona bodo potrgali v začetku oktobra. Radoš Koncut, ki vse grozdje odda v briško klet, je ob koncu trgatve zadovoljen: "Na začetku je sicer slabo kazalo. Bele sorte smo zaradi nenehnega dežja in gnitja morali stalno prebirati, čistiti, rdeče sorte pa so se dobro izkazale. Sicer so nižji sladkorji, posledično bodo tudi alkoholne stopnje nižje. Glede na to, da je sploh v svetu trend nižjih alkoholov, pa nam letos to pride celo prav."

In cene?
Briška klet je zadružna – in vsi zadružniki so že pred leti sprejeli odločitev, da jim bo grozdje poplačano po prodanem letniku. In kolikšne so letošnje pričakovane odkupne cene? V povprečju bo kilogram grozdja po 45 centov, vse cene pa se bodo gibale med 30 in 90 centi - seveda odvisno od kakovosti. Eno najbolje plačanih bo tudi grozdje iz vinograda Koncutovih, kjer so trgali Kitajci. To je cabernet sauvignon, ki še še ne bo šel v prešo. V zabojčkih bodo grozde sušili vso zimo in jih stisnili šele marca ...