Spletna stran Health.com je namreč pred kratkim objavila tovrstni seznam, na njem pa se glasbeniki pojavljajo na visokem petem mestu. Okoli 9 odstotkov jih je v preteklem letu poročalo o večjih depresijah. Manj uspešni glasbeniki - tisti, ki za dodatni zaslužek strežejo ali kaj podobnega - bi se na seznamu znašli še višje, saj je na drugem mestu osebje v kulinaričnih poslih.

Te številke pa pravzaprav niso presenetljive. Saj, kot poroča Guardian, je veliko uglednih izvajalcev trpelo za depresijami in za njihovimi posledicami celo umrlo. Nick Drake je tako umrl leta 1974 zaradi prevelikega odmerka predpisanih antidepresivov. Star je bil 26 let. Leta 2003 so pevca in tekstopisca Elliotta Smitha našli mrtvega s samozadanimi vbodnimi ranami v prsih. Smith se je leta boril z depresijo in zasvojenostjo.
"Upperji" in "downerji"
Mamila in alkohol so (bili) stalnica življenjskih slogov toliko izvajalcev in že tako dolgo, da je včasih težko reči, ali je depresija simptom ali vzrok. Nekateri glasbeniki, kot denimo Marvin Gaye, jih uporabljajo za miritev živcev pred nastopi; spet drugi se zatečejo k njim, da jih pomirijo po "zadetosti" od nastopa. V svetu zabave je vedno več ljudi, ki obiskujejo sestanke anonimnih alkoholikov in anonimnih narkomanov kot v katerem koli drugem poslu.

Številni ljudje, ki postanejo glasbeniki, to storijo zato, da nekako potešijo svoje koprnjenje po sprejemu in ljubezni občinstva; potrebujejo to potrditev, da se lahko počutijo dobro. A ljubezensko razmerje z na tisoče ljudi, ki jih ne poznaš, bo prav gotovo vodilo v nezadovoljstvo, srčno bolečino in razočaranje - pogosto celo v istem hipu, ko zapustiš oder ali ko se vrneš domov v prazno hišo.
Trpljenje za umetnost?
Zdi se tudi, da velik delež ljudi z depresivnimi obolenji vleče v šovbiznis, čeprav pogosto njihovih težav ne diagnosticirajo ali zdravijo. Pogosto je tisto, kar dela izvajalca odličnega, rahločutnost in senzibilnost - kar pa tudi pomeni, da nekatere skrbi, da bi zdravljenje zatrlo njihovo ustvarjalnost ali naredilo njihovo delo manj zanimivo - to pa jih dela tudi manj sposobne spoprijemati se s pritiski, kot so na primer neredna plača in visoka pričakovanja.

Mar to pomeni, da moraš trpeti za svojo umetnost? Je neka morbidna fascinacija pri opazovanju umetnika, kako pogori, a realnost za žrtev depresije je, da je ta tako paralizirajoča, da je nemogoče sploh kaj ustvariti. Šele ko preživiš tako obdobje, se lahko ozreš nazaj na temo in najdeš besede za njen opis. Tako je ključ, kako biti dober izvajalec in tekstopisec z dolgim in srečnim življenjem, morda ta, da si upaš raziskovati te najtemačnejše kotičke človeške duše, a se v njih ne udomačiš.