Takrat je bil čas druge svetovne vojne in mali Franjo je izza grmovja opazoval vojake, ko je blizu njega počila mina in ga močno prestrašila. V trenutku je onemel. Tri leta kasneje je sicer spregovoril, a zaspal ni nikoli več.

Franjo zavrača vse obiske pri zdravnikih, saj mu je všeč njegov način življenja. Ko je ponoči sam s svojimi mislimi, veliko premišljuje, predvsem pa se zabava s številkami in računanjem.

Mikulić je povedal: "Strah me je zaspati, saj se bojim, da se ne bi več prebudil. Sploh ne vem, kaj pomeni sanjati." Hrvat trdi tudi, da zaradi nespečnosti nikoli ni bil bolehen, četudi je bil več čas telesno aktiven in je opravljal težka dela.