Politiki v mestu Yamoto, ki je od Tokia oddaljeno približno 40 kilometrov, so 1. junija predložili predlog zakona, ki bi prepovedoval gledanje v naprave med hojo. Mestni svet je predlog sprejel, tako je z začetkom julija zakon stopil v veljavo, vendar v nekoliko spremenjeni obliki. Osredotoča se predvsem na varnost pešcev pri prečkanju cest, saj naj bi bili prav ti krivi za naraščajoče število prometnih nesreč na Japonskem, pojasnjujejo tamkajšnji mestni uradniki.

Ljudi spodbujajo k uporabi mobilnih telefonov in drugih naprav takrat, ko stojijo na mestu in ne ovirajo drugih, ki gredo mimo, piše Independent. Prebivalce na nov zakon opozarjajo plakati in opozorilo, ki ga predvajajo na podzemnih železnicah: "Uporaba telefona med hojo je prepovedana. Prosim, uporabljajte telefon šele takrat, ko se ustavite."

Japonska telekomunikacijska družba NTT Docomo je leta 2014 izvedla računalniško simulacijo, da bi raziskala razplet dogajanja, če bi 1500 ljudi prečkalo enega najbolj zasedenih prehodov v Tokiu, medtem ko bi vsi gledali v svoje pametne naprave. Rezultati študije so pokazali, da približno 66 odstotkov ljudi ne bi doseglo druge strani brez zapletov. Simulacija je napovedala, da bi prišlo do 446 trkov, pri čemer bi več ljudi padlo, 21 pešcem pa bi telefon padel na tla.

Ločena študija iz leta 2020, ki so jo opravili raziskovalci z univerze v Calgaryju v Kanadi, objavljena v reviji BMJ, je pokazala, da večino "poškodb zaradi pomanjkanja pozornosti" povzročijo mobilni telefoni. Glavna avtorica Sarah Simmons je zapisala: "Glede na vseprisotnost pametnih telefonov, družbenih omrežij, aplikacij in platform za pretočno predvajanje glasbe, ki so se razširile v našem vsakdanjem življenju, bosta neosredotočena hoja in prečkanje cestišča v prihodnosti največji težavi pri zagotavljanju varnosti v cestnem prometu."

V Litvi ob 40 evrov

Litva je bila med prvimi, ki je z zakonom pešcem prepovedala uporabo mobilnega telefona, in sicer: tik preden prečkajo cesto ter med samim prečkanjem. Pešce, ki ne upoštevajo prepovedi, čaka kazen v višini 40 evrov.