Tako vsaj razkriva njegova biografija, ki jo je napisal Jens Andersen in so jo ob 200. obletnici pisateljevega rojstva objavili v Nemčiji.

Kot še piše Jens, se Andersen ni upal upreti socialnim predsodkom o homoseksualcih, prav tako pa se prav zaradi svoje nagnjenosti k istemu spolu ni mogel poročiti.

Zato je svojo seksualno energijo raje usmeril v pisanje in tako ustvaril najlepše pravljice na svetu. Svoje življenje je opisal kot prekrasno pravljico, naslov njegove avtobiografije pa je Pravljica mojega življenja.

Andersen - pravljica njegovega življenja
Sicer pa njegovo življenje resnično spominja na pravljico. Rodil se je drugega aprila 1805 v družini revnega mizarja in nepismene perice. Bil je kot lik iz zgodbe o grdem račku, saj so ga otroci nepretrgoma zasmehovali zaradi njegovega čudnega videza in raztrgane obleke. Pri štirinajstih se je preselil v glavno mesto, upajoč, da bo tam našel sorodne duše.

Po srednji šoli se je odločil, da bo postal pisatelj. Že čez leto dni je objavil prvo knjigo. To pa je bil le začetek. Sledili so romani, potopisi, drame, avtobiografija in poezija.

Pravljice le izhod zaradi nesrečnih ljubezni
Posvetil se je pisanju pravljic, te pa so njegovi podzavesti služile kot rešitev ljubezenskih težav. Tako vsaj meni biograf Jens Andersen in dodaja, da lahko mnoge od njegovih pravljic beremo kot homoseksualne alegorije, nekatere pa so očitno avtobiografske.

Tako je Malo sireno napisal leta 1836 po poroki Edvarda Collina, ki naj bi bil ljubezen njegovega življenja. To je bil tudi moški, ki ga je zavrnil. Tudi njegov roman O. T., ki intimno popisuje prijateljstvo z moškim, je pod vplivom zavrnjene ljubezni. Čeprav se je po navadi zaljubil v moške, ki mu ljubezni niso vračali, pa se je weimarski vojvoda Carl-Aleksander von Saxe-Weimar-Eisenach vanj zaljubil.

Nedolžen do konca življenja?
Biograf meni, da Andersen verjetno nikoli ni imel spolnih odnosov, njegov dnevnik pa je poln strani, na katerih so narisani križi, s katerimi je označeval masturbiranje.

Znanstveniki ponavadi Andersena označujejo kot nesrečnega heteroseksualca, njegova strastna pisma moškim pa pojasnjujejo s tem, da je bilo to nekaj povsem običajnega za tedanji čas. Dodajajo, da je sicer nežnost in strast v pismih malo pretirana, ampak čisto nenevarna. Tako se razprava o Andersenovi spolnosti nadaljuje.

Biografije, ki razburjajo Dance
Biografija, ki so jo objavili na Danskem pred časom in ki jo je napisala Jackie Wullschlager, prav tako omenja, da je bil Andersen zaljubljen v oba spola. To delo je izzvalo pravi pravcati škandal, saj so Danci izredno občutljivi, če se govori o njihovem najbolj priljubljenem in najboljšem pisatelju.