Finec Arto Inkala je svoj sudoku ponosno poimenoval AI Escargot. "To ime opominja na dve stvari. AI sta moji začetnici, escargot (po francosko to pomeni polž) pa zato, ker je videti kot polž. Reševanje tega sudokuja je pravi intelektualno-kulinarični izziv," je pojasnil Inkala, ki je očitno ljubitelj francoske specialitete, polžev.

Polž res kravžlja možgane
Finec je prepričan, da je njegov sudoku najtežji sudoku v zgodovini te igre. Na neki spletni strani, kjer igralci sudokuja ocenjujejo tudi težavnost posameznih sudokujev, je "polž" res na vrhu najbolj zapletenih sudokujev. "Moj AI Escargot od igralca zahteva, da razmišlja o osmih kombinacijah naenkrat. Pri običajnih sudokujih je treba misliti na dve kombinaciji naenkrat," je razložil matematik. "Polža" je rešilo že kar nekaj ljudi, Inkala pa že napoveduje, da bo sestavil še veliko težje sudokuje. S pomočjo računalnika seveda, ki mu pomaga pri kombiniranju.

Sudoku bum leta 2005
Zgodovina sudokuja sega v leto 1979, ko je Američan Howard Garns igro, ki se takrat še ni imenovala sudoku, objavil v nekem ugankarskem časopisu. Leta 1986 je sudoku osvojil Japonce, leta 2005 pa je "sudokumanija" zajela tudi Evropo.

V znamenju številke devet
Besedica sudoku je sestavljanka iz prvi zlogov japonskega opisa za igro. "Sūji va dokušin ni kagiru" pomeni "številke se lahko pojavijo le enkrat", kar je temeljno pravilo te priljubljene logične uganke. Cilj sudokuja je namreč zapolniti kvadratno mrežo, največkrat v velikosti 9 krat 9 kvadratkov, s števili od 1 do 9. Vsako število se lahko pojavi le enkrat v vsakem stolpcu, vsaki vrstici in vsakem manjšem kvadratu velikosti 3 x 3. Na začetku igre je nekaj števil v mreži vedno že podanih.