"Sreča je resda mlahava, letoviščarska beseda, ob kateri pomislimo na ljudi, ki z maničnim nasmeškom na ustnicah poskakujejo naokoli v pisanih puloverjih," v svoji knjigi Smisel življenja: zelo kratek uvod pripomni Terry Eagleton. Sreča je zelo izmuzljiv pojem – ne vemo točno, kaj pomeni, a bi kljub temu vsi radi bili srečni.

Pravijo, da ljudske modrosti dobro odsevajo dejansko stanje v družbi. Kaj slovenski pregovori in citati pravijo o sreči? Kaj pomeni sreča in kje jo najdemo?

Pregovor "Sreča je v majhnih stvareh" uči, da nam veselja ne prinašajo velike materialne dobrine, ampak prej majhne vsakodnevne pozornosti. "Sreča je opoteča," opozarja, da sreča ni večna in se nam kaj hitro izmuzne. "Vsak je sam svoje sreče kovač," razgalja dejstvo, da smo za svojo srečo odgovorni sami. "Sreča je srečati prave ljudi, ki v tebi pustijo dobre sledi," meni Tone Pavček. "Čudna sreča, ki nima sovražnikov," pravi danski pregovor, ki odraža človekovo zavistnost do srečnežev. In kaj sreča je? Najverjetneje imeti in občutiti vse tisto, kar si želimo. "Kar imenujemo 'sreča', so skladnost in vedrina, zavedanje cilja, pozitivna usmeritev, prepričanje in odločnost duha, skratka duševni mir," meni pisatelj Thomas Mann.

Rojstvo sreče
Odkar je grški filozof Sokrat postavil znamenito vprašanje o tem, kako moramo živeti svoje življenje, je sreča postala ena izmed osrednjih tem zahodne misli. Zdi se, da je tukaj prisotna že od nekdaj, da je nekaj povsem naravnega, vendar pa nas zgodovinske raziskave poučijo, da je pojem sreče povsem moderna iznajdba.

Luka Zevnik, ki se med drugim raziskovalno ukvarja tudi s to tematiko, razloži: "V 15. in 16. stoletju so se pojavili prvi zametki ideje, da lahko človek srečo doseže v tem življenju in ne zgolj v onstranstvu. Ideja sreče, kot jo razumemo danes, se v zahodni kulturi tako dokončno vzpostavi v 17. in 18. stoletju s preobrazbo in zmanjševanjem moči cerkve. Vezana je na okrepitev pomena svobodne volje, opustitev izvirnega greha, poudarjanje racionalnosti, pomena zemeljskih užitkov in ideala doseganja sreče v tem življenju. Na tej podlagi se v 18. stoletju pojavi tudi ideja skupne sreče, ki se neposredno povezuje z idejo napredka na različnih področjih življenja (od izobraževanja, znanosti in tehnologije, ekonomije in političnega sistema). V tem smislu je rojstvo sreče bistveno tudi za razumevanje modernizacije od 18. stoletja naprej."

Sreča na prodaj!
Kdo danes ne bi bil rad srečen? Zanimanje za srečo v obliki psihološkega stanja se je v zahodni kulturi močno povečalo v drugi polovici 20. in na začetku 21. stoletja, meni Luka Zevnik: "Povečano zanimanje za srečo se danes recimo odraža na področju popularne psihologije; v mnogih knjigah za samopomoč, ki ponujajo recepte za doseganje sreče. Sreča je prav tako preplavila popularno kulturo; hollywoodski filmi, kot je na primer Pursuit of Happiness (V iskanju sreče), pričajo o tem, da kulturna industrija srečo prodaja. Prodaja pa jo tudi potrošniška kultura; lepa primera najdemo v Coca-Colini globalni kampanji iz leta 2009 z naslovom 'Open Happiness (Odpri si srečo)' in v uvodniku Ikeinega kataloga iz leta 2010, naslovljenega s 'Happiness (Sreča)'."

Ljudje, ki dvomijo, da srečo lahko kupimo, so jo začeli iskati v različnih duhovnih in zdravilnih praksah ter v t. i. novih religijskih gibanjih, meni Zevnik: "Prav tako se posameznik lahko izobrazi na vedno številnejših konferencah in seminarjih o sreči. Od tukaj je zelo majhen korak do psihoterapije in t. i. pozitivne psihologije."

Prisilna sreča za izbrance
"Sreče ne smemo obravnavati kot nekaj, kar je nujno pozitivno in neproblematično. Zaradi poudarjanja pomena sreče v sodobni družbi namreč lahko govorimo o pojavu prisilne sreče. V tem smislu sreča predstavlja družbeno normo, in z nami je že skoraj nekaj narobe, če nismo neprestano srečni in vzhičeni. V isti sapi pa je treba opozoriti tudi na vse večje družbene razlike (tako na nacionalni kot globalni ravni), ki določene družbene skupine izločajo iz sodobnega režima sreče ter na račun katerih se velikokrat ta dominantni režim sreče sploh vzdržuje," pove Zevnik.

Dve vrsti sreče
'Subjektivno srečo', ki predstavlja naše notranje veselje, mir in samoizpolnitev, danes raziskuje tudi pozitivna psihologija, ki meni, da je subjektivno doživljanje sreče nujna sestavina kakovostnega življenja. Sreča se velikokrat pojavi tudi kot zelo pomembna kandidatka za smisel življenja. Predhodnik pozitivne psihologije Viktor Frankl recimo meni, da nihče ni zares srečen, če ne dojema svojega življenja kot smiselnega.

Na drugi strani najdemo mnenje, da je sreča relativna glede na različne kulture. Sociolog Émile Durkheim je recimo ugotovil, da je sreča kolektivno občutje in da se intenzivnost ter njeno doživljanje od družbe do družbe razlikujeta. Ker so člani iste družbe postavljeni v podobne življenjske razmere, nujno obstaja tudi skupen način doživljanja sreče.

Grafikoni sreče
Ker je sreča tako neopisljiv pojem, si pri ugotavljanju srečnosti posameznika lahko pomagamo z raznimi vprašalniki o sreči. Vedno več ekonomistov trdi, da se razvitost držav ne bi smela meriti le z bruto domačim proizvodom, ampak bi morala vključevati tudi kazalnike blaginje in srečnosti prebivalcev.

Srečo merimo – posebej v velikih splošnih raziskavah je velikokrat uporabljeno vprašanje: "Kako srečni ste?" In kako srečni smo prebivalci Slovenije? Prva raziskava o sreči je bila v Sloveniji narejena leta 1981. Po podatkih Evropske raziskave kakovosti življenja (European Quality of Life Survey) je za Slovenijo značilno zmanjšanje občutka sreče in zadovoljstva na prehodu iz mladosti v srednja leta in iz srednjih let v starost.

Po podatkih iz leta 2007 so najmanj srečna starostna skupina starejši. Raziskava Inštituta Antona Trstenjaka, ki ugotavlja srečnost pri starejših, razkriva podatke, da starejšim srečo največkrat prinaša družina z otroki in vnuki. Veliko sreče jim prinašajo še zdravje, razumevanje, delo in prijatelji. Starejše osrečuje tudi prenašanje izkušenj, spoznanj in materialne dediščine na mlade.

Srečen sem, če si srečen ti
Čeprav srečnežem velikokrat zavidamo, pa je eden izmed uveljavljenih načinov, ki nam lahko prinaša srečo, tudi ta, da osrečujemo druge. Nekateri pregovori in citati namreč slikovito odražajo misel, da dajati srečo drugim, pomeni biti srečen: "Srečni boste približno toliko, kolikor boste pomagali drugim." Ali pa: "Biti moraš srečen, da lahko nekoga osrečiš; treba je nekoga osrečiti, da bi ostal srečen."

Tudi marsikdo izmed starejših meni, da ga osrečuje sreča drugih (npr. zdravje ali uspeh družinskih članov). Slovenski izraz sreče napeljuje na podobnost z besedama srečanje in srečati, kar odraža misel, da se tisti občutek, ki ga imenujemo sreča, morebiti skriva v našem odnosu z drugimi. "Ne iščite sreče v sebi, temveč v odnosih z drugimi," se s tem strinja profesor psihologije Christopher Peterson.

Skrivnost sreče je torej v tem, da se je kupiti ne da, lahko pa jo najdemo v veselju drugega. Zmoremo?