Posebna raziskovalca Eva in Luka, ki ju interpretirata igralca Manca Dorrer in Domen Valič. Foto: Katja Kodba
Posebna raziskovalca Eva in Luka, ki ju interpretirata igralca Manca Dorrer in Domen Valič. Foto: Katja Kodba

Posebna raziskovalca Eva in Luka, ki ju interpretirata igralca Manca Dorrer in Domen Valič, v peti sezoni podkasta o spolnosti Evolucija užitka še naprej v resničnih in izmišljenih osebnih zgodbah ter ob pomoči domačih in tujih strokovnjakinj in strokovnjakov raziskujeta človeško seksualnost. V drugem delu boste spoznali Klemna, ki ga je partnerjeva nezvestoba zlomila.

"Sploh se ne morm ven iz tega zvlečt, čist sm v depri. Skos sam jokam. Prov nč ne morm. Ne jest, ne spat, sam da pomislim na Janeza, podvomim v vse, kar sva mela. Kako sm bil loh tok neumen! Da nism opazu! Ne vem, kaj bi moral narest drugače. Sploh ne vem, kaj nej nardim … kaj bom zdej?"

Klemen

Klemen je star osemindvajset let in je queer. Sedem let je bil v intimni partnerski zvezi z Janezom, ta pa ga je zadnjega pol leta varal z drugim moškim. Klemen se sprašuje, zakaj mu ni povedal, da se je zaljubil v drugega, saj sta imela odprto zvezo in bi se o vsem tem lahko pogovorila. Zakaj prevara tako boli? Seksolog Jaka Sotlar razlaga, da nezvestoba, prikrivanje, laganje in izdaja zelo bolijo, sej se spremeni naša identiteta. "Imamo občutek, da smo del življenja živeli v laži, sprašujemo se, kaj smo sploh živeli, in to je res travma. Moramo jo dekonstruirati in se spet sestaviti, da ima naše življenje spet smisel, kontinuiteto, da gremo lahko naprej. V partnerstvo vložimo velik del identitete, zato je prevara na tem področju tako travmatična. Dejansko zareže v velik del osebnosti."

Kok sem bil neumen! Sploh nisem opazil, da me vara.

Nezvestoba do groba in serijska monogamija

Monogamija in zvestoba sta kljub liberalni, permisivni seksualni kulturi še vedno temelj partnerstva, vendar ju prav tako še naprej vztrajno pretresa nezvestoba. Ob razpravah o tem, kaj je prirojeno in kaj priučeno, kaj je stvar narave in kaj kulture, ugledna psihoterapevtka Esther Perel v svoji knjigi Nezvestoba do groba ugotavlja, da to v resnici sploh ni pomembno. Esther Perel bralke in bralci poznajo po njenem prvencu, uspešnici Eros v ujetništvu. V svoji knjigi Nezvestoba do groba, o skokih čez plot malce drugače, ki je v prevodu Tine Stanek lani izšla pri založbi Mladinska knjiga, pa avtorica pretresa nezvestobo iz zelo različnih zornih kotov. "Opisujem njen pogled na vse, kar govori, kar podpira, o čemer se sprašuje, dvomi. Zelo široko gleda na spolnost, večdimenzionalno, in mislim, da je to edini način, kako pristopati k tej temi," pojasnjuje Sotlar, ki ga je Ester Perel očarala in mu prirasla k srcu.

Za sodobno spolnost v zahodnih in njim podobnih družbah je značilna velika pestrost. Vendar, kot kažejo raziskave, večina spolnost živi v razmeroma stabilnih partnerskih zvezah. Zvestoba pa je izjemno pomembna. Kot so pokazale raziskave med mladimi v Sloveniji, je pestrost spolnih srečanj pogosta za obdobje iskanja intimnega partnerja ali partnerice, nezvestoba pa je značilna za obdobje, ko zveza že razpada in so intimni odnosi z drugimi v bistvu že iskanje novega partnerja oziroma partnerice. Serijska oziroma zaporedna monogamija je tako prevladujoča oblika intimnega partnerstva. To pomeni, da imamo v življenju sicer več intimnih partnerjev, ko pa smo v intimnem razmerju, je to po navadi z eno osebo, dokler razmerje traja.

Kakšno pa je vaše spolno življenje? Pišite na naslov evolucijauzitka@rtvslo.si ali popolnoma anonimno izpolnite spletni obrazec, ki ga najdete na tej povezavi.

Kompleksna bitja smo, imamo različne potrebe

Tudi Klemen je imel z Janezom odprto zvezo, ki pa se je končala z Janezovo afero in odločitvijo, da se preseli k novemu partnerju. Klemen se sprašuje, kaj je bil vzrok, kje se je zalomilo. Je kriv sam, njegova seksualna identiteta, morda Janezov strah, da ga utegne Klemen zapustiti zaradi ženske, s katero bi si lahko ustvaril družino? Kot pravi Esther Perel, v zahodni kulturi vedno iščemo krivca za nezvestobo: ali je problem odnos, ki ne funkcionira, ali pa je kriv posameznik ali posameznica, ki ji klinična psihologija hitro pripiše diagnozo.

"Naše potrebe so ves čas v konfliktu. To ravnotežje je zelo težko doseči. Tudi ko je doseženo, lahko nastane kriza," razlaga Sotlar, ki pojasnjuje, da začnejo prej ali slej prihajati na površje drugi tipi podosebnosti. Potem je tu še družbena in kulturološka plat, saj so bila pričakovanja nekoč drugačna. V heteroseksualnih monogamnih zvezah so ženske pričakovale, da jih bo mož kdaj prevaral, danes pa to ni več samoumevno.

Kaj pa samozadovoljevanje?

Raziskave kažejo, da sta lažja dostopnost pornografije in normalizacija samozadovoljevanja zmanjšali potrebo po pestrosti seksualnih partnerk in partnerjev in olajšali zvestobo v monogamnem partnerskem odnosu. V začetku 20. stoletja, v dobi stroge meščanske katoliške morale, so seveda obstajala dvojna merila. Zgodovinski viri kažejo, da ljudje niso obsojali moškega, če je iskal seksualno zadovoljitev pri ljubici ali služkinji. Strogo pa je bilo prepovedano samozadovoljevanje. Kot pojasnjuje zgodovinarka dr. Maja Vehar, so svarili pred nevarnimi posledicami za zdravje, dovoljena spolnost pa je bila tista med poročenim moškim in žensko za potrebe reprodukcije. "Pred drugo svetovno vojno je imela na področje spolnosti velik vpliv katoliška cerkev. V zgodovini se je marsikaj spremenilo, definicije so se razširile, je pa to zelo osebno področje, ki se nanaša na vsakogar. Mnenja so danes zelo različna," pojasnjuje dr. Vehar, ki pravi, da so priporočali različne načine, kako fante odvrniti od samozadovoljevanja. Tako naj bi spali v neudobni postelji, nosili primerna oblačila, priporočalo se je, da jih zaposlijo s športom ali drugimi dejavnostmi.

Klemen pravi, da je na Instagramu in Tiktoku veliko profilov, ki prepričujejo sledilce, da je samozadovoljevanje škodljivo, in priporočajo vzdržnost, prav tako kot škodljivo in nevarno obravnavajo pornografijo. Kaj pa je naravno in kaj normalno? Raziskovalec Tim Prezelj poudarja, da bi v šoli morali imeti celovito in sistematično spolno vzgojo. Ker je nimamo, dajemo možnost "določenim sistemom, ki imajo bolj ideološke cilje, da se sklicujejo na to, kaj je naravno in kaj biološko. To pa res ni dobro, potrebujemo spolno vzgojo. Če je ne bomo uvedli mi, jo bo nekdo drug. Ker je tudi to tržna niša. Kaj je bolje: da nekdo strokovno, utemeljeno, znanstveno uvede preverjene vsebine, ki bodo v korist vsej družbi, ali da pustimo odprt prostor za različne posameznike, ki imajo v ozadju svoj individualni interes?"

Tudi o tem v drugi epizodi nove sezone igrano-izobraževalnega podkasta Evolucija užitka, ki jo najdete v spletnih arhivih RTV Slovenija in v svoji najljubši aplikaciji za podkaste.

Opis epizode

"Sm Klemen, star sem 28 let. Trenutno sem samski. Ni se nama izšlo. Jst sm res mislu, da je to to. Pogovarjala sva se o kreditu, o nakupu hiše, otrocih … pač, prihodnosti. Ampak sem čutil že neki časa, da neki ni ok … ne vem, neki je blo drgač. Pa sm mislu, da je tko mogoče zarad stresa, ker sva oba ful velik delala … res se nisva velik vidla … ampak … pol me je pa kr pustu. In to je blo to. Najprej je reku, da mora bit mal sam v lajfu, da rabi prostor. In sm mislu, da je pač v men problem, a ne. In me je to ful grizl, tko, ful sm se ukvarjal s tem, kaj vse sm naredu narobe. Pol sm pa zvedu, da je v bistvu spoznal druzga. Sta bla skupi že pol leta. Iz najinga fleta se je preselil naravnost k njemu."