Pošta se včasih pač izgubi, se izgovarjajo pri poštnem podjetju. Foto: EPA
Pošta se včasih pač izgubi, se izgovarjajo pri poštnem podjetju. Foto: EPA

Pismo, opremljeno z znamko za tri cente in označeno s poštnim žigom 29. oktobra 1954, je naslovljeno na Fredericka Zanea Yosta, ki pa ga Brian McAteer iz majhnega mesta Ferndale, ki je pismo prejel, sploh ne pozna.

Pismo je bilo odposlano iz bližnjega kraja Richland Township, a pošiljateljevega imena na ovojnici ni, zato se je Brian obrnil tudi na krajevne medije, da bi našel lastnika ali pa naslovnika pisma.

Naslovnika, gospoda Yosta, vztrajno išče tudi sam. Pregledal je krajevne časopisne arhive in ugotovil, da so Yostovi starši živeli v Ferndalu leta 1954, a so že umrli, on pa naj bi se preselil na Florido. Brian je nekemu pittsburškemu časopisu povedal, da pisma ni in tudi ne bo odprl, saj ni namenjeno njemu.

Včasih se pač zgodi ...
Sicer pa predstavniki pošte zvezne države Pensilvanija o pismu, ki je potovalo več kot pol stoletja, ne dajejo izjav. Njihov tiskovni predstavnik Tad Kelley je povedal le: "Včasih se pač zgodi, da se pošta izgubi. Pismo lahko zdrsne za kakšen kos pohištva, se zatakne v nabiralniku ... To se zgodi zares redko, a vseeno se."

Kelley je na koncu svoje izjave pristavil še: "Ni pomembno, koliko časa pismo potuje, važno je le, da ga na koncu dostavimo."