Hologrami v 3D-tehniki so postali nov vir zaslužka organizatorjev koncertov. V Evropi ta praksa še ni doživela velikega razmaha. Vprašanje je, kako bi jo sprejeli Slovenci, ki imajo raje oprijemljive stvari.

Kakovost hologramov, tj. tridimenzionalnih svetlobnih projekcij, se tehnično vse bolj izboljšuje, zato je na glasbenem trgu vse večje povpraševanje po njih. Prelom na tem področju se je zgodil leta 2012, ko so na festivalu Coachella "od mrtvih zbudili" raperja Tupaca Shakurja. Njegov hologram so postavili ob bok Snoopu Doggu in Dr. Dreju. Dve leti zatem se je na podelitvi glasbenih nagrad billboard na odru pojavil kralj popa Michael Jackson, ki je umrl leta 2009.

Francoska tiskovna agencija AFP je poročala, da so v preteklih mesecih napovedi koncertov, na katerih nastopajo hologrami znanih izvajalcev, tako množične, da postajajo "mainstream". Podjetje Hologram USA je napovedalo turnejo Whitney Houston, načrtovalo pa je tudi, da bi se na oder newyorške koncertne dvorane Apollo Theater kot hologram vrnila pevka Billie Holiday.

Drugo ameriško podjetje Pulse Evolution pripravlja muzikal o Elvisu Presleyju, ki bo prav tako postavljen v virtualno resničnost. A v šovu bodo v živo nastopali še plesalci in igralci. Prav tako se nad hologrami navdušujejo organizatorji vse bolj množičnih poletnih festivalov, ki si želijo na oder postaviti "edinstvenega zvezdnika".

Predsednik uprave Pulse Evolution John Textor je opozoril, da je obiskovalcem koncertov poleg holograma treba pripraviti resničen šov: "Ne verjamem v koncerte, ki so v celoti virtualni. Do tretje skladbe si kot organizator oplel, saj se navdušenje nad novostjo razblini." Reid Genauer, član skupine Strangefolk in vodja marketinga pri podjetju Magisto, se sprašuje, kakšno bo povpraševanje po hologramih, ko bo tehnologija širše dostopna.

Producent multimedijskih glasbenih projektov Jason Ross je povedal, da bi lahko imeli hologrami 3D pomembno vlogo v šolah - na primer pri biologiji, Textor pa tržno nišo vidi v karaokah, na katerih bi posameznik zapel ob hologramu priljubljenega glasbenika.

Evropa še ni navdušena nad hologrami
Po Evropi koncerti hologramov še niso vroče blago. Kako je s tem v Sloveniji? Bojan Rojko iz Agencije Antonov je za STA povedal, da je izdelava takšnega holograma izredno draga - stane lahko tudi nekaj milijonov evrov, odvisno od zahtevnosti in trajanja programa. Hkrati se Rojko ne more domisliti, koga bi Slovenci lahko oživili na takšen način. Morda bi bilo treba oživiti Franceta Prešerna, a iz drugih razlogov, meni Rojko.

"Za izdelavo 14-minutnega hologramskega videa Thriller so po besedah kreativnega direktorja Pulse Evolution Franka Pattersona porabili pol milijona dolarjev, za štiriminutni hologramski nastop Michaela Jacksona na Billboardovih glasbenih nagradah pa več milijonov. Prav zato je posledično drag tudi najem hologramov za koncert," je pojasnil Rojko.

Vprašanje je tudi, ali bi bili Slovenci pripravljeni kupiti vstopnico, da bi gledali projekcijo znanega izvajalca, ki ni več med živimi in ga tudi v času življenja ni bilo mogoče pritegniti na slovenske odre. Po Rojkovem mnenju je slovensko občinstvo bolj vajeno koncertov v živo: "Še ko naj bi Michael Jackson nastopal v živo v Sloveniji, ni bilo zadostnega odziva, kakšen bi bil šele na njegov hologram. Pri nas so več kot dovolj 'tribute to' skupine. V Sloveniji tuji izvajalci iz mesa in krvi pogosto komaj napolnijo dvorane. Slovenec ima rad oprijemljive stvari."

V Ljubljani je leta 2008 potekal koncert virtualne glasbene skupine Gorillaz Sound System. Šlo je za DVJ-set s 360-stopinjskimi vizualijami. Res pa je, da si je bilo mogoče virtualne nastopajoče ogledati brezplačno, koncert pa so v živo podkrepili še slovenski izvajalci DJ-a Jamirko in Pier, Murat & Jose, Billysi in Siddharta.

Pestra zgodovina hologramov pri nas
V Sloveniji so prve holograme sredi 70. let izdelali v centru za elektrooptiko podjetja Iskra. Hologrami so posebna oblika 3D-fotografije. Za njihovo izdelavo je potrebna posebna svetloba, ki jo oddajajo laserji.

Orest Jarh iz Tehniškega muzeja Slovenije, kjer hranijo omenjene holograme, je za STA pojasnil, da so hologrami, ki jih prikazujejo na koncertih, nekaj popolnoma drugega. Pri tovrstnih 3D-hologramih je slika predvajana iz računalnika. Pri snemanju holograma računalnik shrani interferenčni vzorec, ki ga ustvari svetloba, ko se siplje na objektu. Ta vzorec svetlobe se nato reproducira in ustvarja vtis, kot da je oseba pred nami.