"Dober dan, Gianluca pri telefonu, kako vam lahko pomagam? Hvala, ker ste poklicali Telecom Italia," se na zvonjenje telefona vljudno odzove Gianluca Descenzo, ki je obsojen na 13 let zapora zaradi umora.

Ne počutijo se izolirane
Delo je zapornikom všeč in ne samo zaradi dobrega plačila: "Ljudje, ki kličejo, nas ne poznajo, ne vedo, da smo zaporniki, zato se ne počutimo tako izolirani," je povedal Gianluca.

"Zapor ne bi smel biti namenjen zgolj kaznovanju, ne sme biti pekel za obsojene, mora jim dati tudi priložnost, da se spremenijo," je ob obisku 'telefonskega centra' v zaporu povedal italijanski minister za pravosodje Clemente Mastella.

Telecoma ni strah zlorab
Italijanski Telecom meni, da ni nevarnosti, da bi zaporniki zlorabili informacije o telefonskih številkah in naslovih, saj iz zapora ne morejo klicati, sprejemajo lahko le naključne dohodne klice. Telecom ima namreč 45 klicnih centrov in ta v zaporu v Rebibii je le eden izmed njih.

Delo jim daje smisel
34-letni obsojenec Salvatore Striano, ki prestaja svojo kazen zaradi zločinov, povezanih z mafijo, pravi: "Za marsikoga bi bilo delo telefonista dolgočasno, rutinsko, ampak nam, ki bi drugače ves čas sedeli v celici in se dolgočasili, pa je to delo nekakšen razlog za življenje, smisel."

Pes je bolan ...
Tako imajo vsaj malo stika z zunjanjim svetom, pa še koristni se počutijo, pravijo zaporniki. In po kakšnih informacijah ljudje najpogosteje sprašujejo?

"Največkrat kličejo in sprašujejo po naslovu bolnišnice ali lekarne. Včasih pa kliče kdo in postavi kakšno resnično čudno vprašanje, npr.: Kateri dan je danes? ali pa: Moj pes je bolan, kaj naj storim?" je povedal Salvatore.