Oktobra smo pisali o zapletu, ki je nastal v Franciji, ko so novopečeni starši iz Toulousa sina želeli poimenovati Džihad. Beseda v arabskem jeziku pomeni "napor" ali "boj", lahko pa tudi sveto vojno in prav zato je imel sodnik pomisleke. V Franciji sicer živi nekaj ljudi s tem imenom, a glede na to, da je država v zadnjem času doživela nekaj hudih terorističnih napadov, so oblasti postale previdnejše. V Franciji sicer noben zakon ne omejuje staršem pravice do izbire imena za svojega otroka - dokler ime ne škoduje otrokovim interesom ali mu iz moralnih razlogov ne nasprotujejo drugi družinski člani.

Primer nas je spodbudil, da smo raziskali, kakšna so pravila glede izbire in uporabe osebnega imena v Sloveniji. Ugotovitev: v primerjavi z nekaterimi drugimi evropskimi državami, v katerih obstajajo celo seznami dovoljenih imen za deklice in dečke, s katerih morajo starši izbrati enega - tako je na Islandiji -, imamo Slovenci pri tem precej proste roke.

Kot je za MMC povedala Vesna Mitrić z ministrstva za notranje zadeve, v Sloveniji seznam dovoljenih oziroma prepovedanih osebnih imen ne obstaja. Pravila o imenu in priimku vsakega državljana Slovenije so sicer zapisana v Zakonu o osebnem imenu (ZOI), ki določa, da je "osebno ime pravica državljana in služi za razločevanje ter identifikacijo fizičnih oseb. Osebno ime je sestavljeno iz imena in priimka. Osebno ime državljanu zagotavlja identiteto, varstvo njegove osebnosti in dostojanstva." Zakon še določa, da se pravica do proste izbire osebnega imena lahko omeji le, "če je to nujno za zavarovanje javne varnosti, morale ali pravic in svoboščin drugih ljudi".

Kaj pomeni, da se ta pravica lahko omeji? Ali določeni državni organ starše le opozori na neprimernost imena ali lahko dejansko prepove njegovo uporabo? Mitrićeva je pri tem citirala 8. člen ZOI, ki pravi, "da če pristojni organ (to je upravna enota) ugotovi, da bi izbrano osebno ime lahko škodovalo koristim otroka, starše na to opozori. Če starši kljub opozorilu otroku ne želijo določiti drugega osebnega imena, pristojni organ vpiše otroka z imenom, ki so mu ga določili starši, in o tem obvesti pristojni center za socialno delo, ki lahko ukrepa v skladu s svojimi pristojnostmi v zvezi z varstvom in vzgojo otrok. O pritožbi zoper odločitev upravne enote bi odločalo ministrstvo za notranje zadeve kot drugostopni upravni organ.

Največ dve imeni in največ dva priimka
V nekaterih državah, kot so ZDA in Velika Britanija, ne obstajajo nikakršne omejitve glede izbire ali dolžine imena in priimka. Američani namreč verjamejo, da bi to posegalo v svobodo govora, ki je zapisana v njihovo ustavo.

Tako v ZDA najdemo tudi osebna imena, kot so Female (Ženska), Enamel (Emajl), Lettuce (Zelena solata), Vagina (Nožnica), Mutton (Ovčetina), Post Office (Pošta) in nekatera druga, precej obscena. Na Novi Zelandiji so starši pred leti hčer zaznamovali in ji zagotovo otežili življenje, ko so jo kot verz iz kakšne pesmi poimenovali Talula Does The Hula From Hawaii (Talula pleše ples hula s Havajev). A po drugi strani je sodišče v tej državi dalo rdečo luč za ime 4Real (Zares), saj se osebno ime po njihovih zakonih ne sme začeti s številko - lahko pa jo vsebuje vmes.

V Sloveniji nimamo omejitve glede dolžine imena in priimka, je pa v zakonu določeno, da sta izbrani priimek in ime lahko sestavljena vsak iz največ dveh besed oziroma nedeljivih enot. Povedano drugače, vsak slovenski državljan ima lahko največ dve imeni in največ dva priimka, v osebnem imenu pa tudi ne sme biti številk ali okrajšav (na primer pike pri dveh imenih oziroma priimkih). K osebnemu imenu tudi ne smemo dodati kakega vzdevka ali kakšne druge lastnosti.

Prva sprememba imena stane 54,90 evra, vsaka naslednja dvakrat več
Kaj pa, če nam kljub vsemu naše ime ali priimek nikakor nista všeč in si želimo enega ali drugega spremeniti? To seveda lahko storimo. Polnoletni državljan si lahko osebno ime spremeni na podlagi prošnje, ki jo poda na kateri koli upravni enoti. "O prošnji za spremembo osebnega imena odloča pristojni organ, pri katerem je bila prošnja vložena. Taksa za spremembo osebnega imena na podlagi odločbe znaša v skupnem znesku 54,90 evra. Ob vsaki nadaljnji spremembi osebnega imena, izdani na zahtevo posameznika, pa se poleg vloge (0,50 evra) plača tudi dvakratna vrednost takse po tar. št. 23 (skupaj 108,80 evra)," je povedala Mitrićeva. Torej pozor - (pre)pogosto spreminjanje imena lahko postane precej drag "špas", saj se cena ob vsaki naslednji vlogi podvoji.

Otrok, starejši od devet let, se mora s spremembo imena strinjati
Ime si lahko spremeni vsak polnoletni državljan, ki ni bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, in sicer dokler kazen ni izvršena ali dokler trajajo pravne posledice obsodbe, kar določa 19. člen ZOI. Prav zato je treba k prošnji za spremembo imena priložiti tudi dokazilo iz kazenske evidence in dokazilo, da zoper prosilca ne teče kazenski postopek.

Če želijo starši spremeniti ime otroku, ki je že dopolnil devet let, pa je pri tem potrebna tudi njegova privolitev, če je glede na svoj osebnostni razvoj sposoben izraziti voljo, dodaja Mitrićeva.

V letu 2016 je bilo v Sloveniji v matični register na podlagi izdanih odločb vpisanih 2.409 sprememb osebnih imen, v letu 2017 do prejšnjega tedna pa 2.092.

Pa še nekaj zanimivih primerov iz tujine, ki jih je zbral BBC. Države, ki imajo najstrožja pravila glede izbire osebnega imena, so Nemčija, Danska, Francija, Španija, Argentina, Japonska, Kitajska in Islandija. Na Islandiji obstaja uradni seznam dovoljenih imen za ženske in moške - na ženskem seznamu je 1.853 imen, na moškem pa 1.712. Vsi starši morajo za svojega novorojenčka izbrati ime z omenjenega seznama, če želijo biti ustvarjalnejši in izvirnejši, pa morajo nasloviti prošnjo na poseben odbor, ki nato po strogih merilih odloča o njihovih argumentih.

Pred leti je tako v državi na skrajnem severu Evrope veliko prahu dvignil primer deklice Blaer, ki ji je sodnik šele, ko je bila stara 15 let, dovolil uradno uporabljati njeno ime. Ob rojstvu ji ga namreč niso zapisali v njen osebni dokument, saj so oblasti menile, da je Blaer moško ime in torej neprimerno za deklice. Tako je imela kar 15 let v svojih dokumentih v rubriki "ime" zapisano le "Deklica". Poleg jasno razpoznavnega spola, spoštovanja slovničnih pravil in zahteve, da je izbrano ime mogoče napisati z islandsko abecedo, morajo starši izpolniti tudi pogoj, da ime otroka ne sme spravljati v zadrego.

Iz imena otroka mora biti jasno razviden njegov spol
Ta zadnji pogoj poznajo tudi v Nemčiji, kjer je sodišče paru turških korenin preprečilo, da bi otroka poimenovala Osama bin Laden. Tudi pri izbiri imena Berlin se je zapletlo. Starši so namreč svoj sad ljubezni želeli poimenovati po mestu, v katerem sta se spoznala, a uradniki so njuni izbiri ugovarjali. Starši so s pomočjo odvetnikov vseeno zmagali, ko so opozorili, da v Nemčiji obstaja nekaj fantkov z imenom London.

Nemci so natančni tudi pri pogoju, da mora biti iz imena jasno razviden spol otroka. Tako so se neki starši morali pod nosom obrisati za ime Matti, ki sta ga želela dati svojemu dečku. V državi je prepovedana tudi izbira priimka za ime, tako da ne boste našli nobenega Nemca z imenom Merkel, Schröder, Kohl ali kaj podobnega.

Tudi na Japonskem uradniki preverjajo, ali je izbrano ime primerno. Leta 1993 so odločili, da ime Akuma, ki pomeni hudič, temu merilu ne ustreza.

V Franciji je sodnik leta 2015 prepovedal, da se deklica poimenuje Nutella po znamenitem čokoladno-lešnikovem namazu, in določil, da bo v javnih dokumentih prijavljena kot Ella.

NEKATERA DOVOLJENA IN PREPOVEDANA IMENA PO SVETU