Mladi so nenavadna dela predstavili v raziskavi e-Študentskega Servisa Mladi in trg dela. V spletni anketi je med 2. in 24. aprilom sodelovalo 7499 študentov in dijakov.

In kaj so nenavadna dela, ki jih opravljajo? Upravljanje podvodnega drona, prevajanje pasjih zvokov, vodenje pasjih tekmovanj, lupljenje čebule, pranje kalčkov, fotografiranje stopal, molža krav na farmi, gradnja rolkarskega poligona, izdelava začasnih tetovaž in pisanje vsebin za predstavitev prehranskih dopolnil za pse.

Med običajnimi študentskimi deli pa najdemo različna dela v prodaji in delo s strankami, strokovna dela z različnih področij – računalništvo in programiranje, elektrotehnična dela, projektiranje, prevajanje, digitalni marketing. Prav pri vsakem delu mladi pridobijo pomembne življenjske izkušnje, mehke veščine in kompetence, ki jim pridejo prav skozi celotno kariero.

Kaj so pa sanjski poklici?
V raziskavi so poizvedovali tudi o sanjskih poklicih mladih. Ti si želijo delati v poklicih, ki jim omogočajo osebno rast, ustvarjalnost in priložnosti za razvoj.

Poklici, ki so najbolj zaželeni med današnjo mladino, so poklic kmeta in kmetice, nogometaša oziroma nogometašice, medicinske sestre oziroma zdravstvenega tehnika, podjetnika ali podjetnice, direktorja ali direktorice podjetja, kliničnega ali forenzičnega psihologa oziroma psihologinje.

Od študenta do zaposlenega
Po raziskavi Ninamedia (2022) se kar 62 odstotkov mladih po končanem šolanju zaposli pri enem od delodajalcev, kjer so prej opravljali študentsko delo. Tako študentsko delo predstavlja pomemben most do redne zaposlitve in omogoča mladim, da se lažje vključijo na trg dela.

Študentska dela torej niso zgolj priložnost za zaslužek, temveč tudi dragocena izkušnja, ki mladim pomaga pri kariernem razvoju. Študentsko delo je njihov prvi stik s trgom dela. Skozi raznovrstna dela spoznavajo različne poklice, delodajalce, spoznavajo svoje talente in interese ter razvijajo pomembne veščine.

Mladi iščejo tista dela, ki so najbolje plačana, ter dela, ki se opravljajo pri uglednih delodajalcih. Študentsko delo je torej odlična priložnost za pridobivanje izkušenj, razvijanje kompetenc in mreženje, ki vodi do uspešne kariere v sanjskih poklicih.

2,5 meseca študentskega dela na leto
V e-Študentskem servisu navajajo, da dijaki in študenti v povprečju delajo 8,3 ure na teden in opravijo 2,5 meseca študentskega dela na leto.

Državno štipendijo, ki znaša v povprečju 112 evrov mesečno, prejema le tretjina dijakov in študentov, dve tretjini mladih pa si s študentskim delom v povprečju prisluži še dodatnih 230 evrov neto mesečno.

Študentsko delo, ki mesečno ne presega bruto zneska minimalne plače, se ne upošteva pri upravičenosti do državne štipendije, otroškega dodatka, znižanega plačila vrtca in subvencije prehrane za učence in dijake.

Mladi v povprečju s študentskim delom pridobijo 2,5 meseca pokojninske dobe na leto. Pri študentskem delu se plačujejo prispevki za pokojnino v enaki višini kot pri redno zaposlenih. Pokojninska blagajna se pri tem napolni za 84 milijonov evrov.