Gre za "zgodovinski znanstveni preboj", je svoj dosežek opisala skupina znanstvenikov z različnih področij ‒ pri projektu umetne oploditve in nadomestnega materinstva so namreč sodelovali strokovnjaki iz živalskega vrta Columbus Zoo and Aquarium v ameriški zvezni državi Ohio, živalskega vrta Smithsonian v Washingtonu, inštitut za ohranitveno biologijo (Conservation Biology Institute - SCBI) in ustanove za ohranjanje redkih živalskih vrst Fossil Rim Wildlife Center.

Kot je znano, se je populacija gepardov v zadnjih letih skrčila na okoli 7.500 primerkov, študije iz leta 2016 ocenjujejo, da je teh najhitrejših kopenskih živali na svetu še manj, okoli 7.100. Razlogov za to je več, med drugim tudi visoka umrljivost (iz različnih razlogov naj bi samostojnost dočakalo zgolj 4,8 odstotka mladičev), slaba genetska raznolikost (ko izbruhne kakšna bolezen, zanjo zaradi genetske podobnosti zboli velik del populacije) in krčenje življenjskega prostora.

Tudi zato si strokovnjaki že nekaj časa prizadevajo najti način za ohranitev te vrste. Tokrat so se problematike lotili čisto na začetku. Zdravi šestletni materi Kibibi so odvzeli jajčeca, jih oplodili s postopkom zunajtelesne oploditve, nato pa oplojena jajčeca prenesli v maternico triletne Isabelle (Izzy), ki je imela po njihovih ocenah zaradi svoje mladosti več možnosti, da uspešno donosi mladiča.

Po treh mesecih brejosti je prejšnjo sredo, 19. februarja, Izzy skotila dva mladiča ‒ pozneje so ugotovili, da gre za par ‒ in zadnji teden zelo zgledno skrbela zanj (ves čas namreč spremljajo njeno obnašanje za primer, če bi postala do potomcev nasilna ali do njih brezbrižna), mladiča zgledno sesata in tehtata 480 (samček) in 350 gramov (samička).

Ob tem so v živalskem vrtu Columbus poudarili, da so postopek neuspešno skušali izvesti že dvakrat prej, šele v tretje jim je uspelo, da sta se skotila živa mladiča. Oba sta, jasno, takoj postala zvezdi družbenih omrežij ... le kdo se ne bi stopil ob pogled na to miniaturno kepico?