Posebna raziskovalca Eva in Luka, ki ju interpretirata igralca Manca Dorrer in Domen Valič, v četrti sezoni podkasta o spolnosti Evolucija užitka še naprej na podlagi resničnih in izmišljenih osebnih zgodb ter ob pomoči domačih in tujih strokovnjakinj in strokovnjakov raziskujeta človeško seksualnost.

Gregor je star 18 let, hodi v tretji letnik gimnazije, rad bi postal zdravnik. S punco Nejko sta skupaj že skoraj dve leti. Je njegova prva punca, z njo je izgubil nedolžnost. Oba sta pripadnika Rimskokatoliške cerkve. Rad bi dobil verodostojne informacije o človekovi spolnosti, saj je o spolnosti in intimnih partnerskih odnosih največ izvedel ob gledanju pornografskih filmov in pri verouku. Da v šolah nimamo celovite spolne vzgoje in da je to problem, opozarjamo že od prve sezone podkasta Evolucija užitka, v katerem ob resničnih in izmišljenih dramatiziranih zgodbah ponujamo celovite in na znanosti utemeljene informacije o človekovi seksualnosti. Če imate vprašanje, nam pišite na evolucijauzitka@rtvslo.si ali popolnoma anonimno izpolnite spletni obrazec, ki ga najdete na tej povezavi.

Različne telesne funkcije, različne izkušnje

Hester Pastoor je psihoterapevtka in seksologinja iz Nizozemske. Dela v Univerzitetnem kliničnem centru Erazmus v Rotterdamu, v katerem obravnava posameznike in pare, ki imajo zaradi drugih bolezni težave v spolnosti. Razlaga, da "ženske vedo precej manj o svojih telesih kot moški, ki se večkrat na dan dotaknejo svojega penisa, tudi če je to le takrat, ko morajo urinirati". To je zelo velika razlika, ki, kot pravi, vpliva tudi na znanje o tem, kako telo deluje, pa tudi, kako udobno ti je, ko se dotikaš svojih genitalij. V svoji praksi vidi veliko žensk in večina jih pove, da se "nikoli ne dotikajo svojih genitalij, razen kadar se umivajo ali ko se obrišejo po uriniranju; da se nikoli ne samozadovoljujejo, pa tudi, da se počutijo zelo neprijetno ali celo tesnobno, če se morajo dotikati svojih spolovil ali si jih ogledati v ogledalu". Pojasni, da mora veliko žensk naučiti, kako to početi, in jih voditi skozi njihovo tesnobo, ker si tega ne upajo same. Kot pravi, je to res zelo drugače kot z moškimi. "Niso tesnobni, ni jih strah, ni jih sram. Dotaknejo se pač svojega penisa," poudarja. Zato se ji zdi zelo pomembno, da ženske izobrazimo o njihovih telesih in spolni funkciji na splošno.

Gregorja zanimata medicina in človeško telo, zato veliko brska po medicinskih atlasih, enciklopedijah, starih učbenikih in skriptah, ki jih ima njegov oče spravljene doma. V skripti Anatomija 4 iz leta 1988 za študente medicine je našel opis klitorisa, ščegetavčka. Ta organ je opisan kot penisu analogen organ, ki je zgrajen iz erektilnega tkiva, ima dva podolgovata valjasta kraka, ki se zraščata v telo in prehajata v glans klitorisa. Čeprav medicina očitno že dolgo pozna zgradbo klitorisa, je to znanje v splošno javnost prišlo šele pred nekaj leti. Tudi aktivistka, feministka in teologinja Lana Bobić pravi, da je sama klitoris spoznala šele pred kratkim, ko je poslušala Klitopismenost, ki jo na Hrvaškem izvaja umetnica Karla Horvat Crnogaj. To je svetovni projekt, ki ga je prevzela od ameriške umetnice Sophie Wallace. "Bila sem fascinirana. Čeprav sem feministka in po mojem mnenju veliko vem o teh temah, nisem imela pojma o zgodovini anatomije klitorisa ali njegovi funkciji v celoti. Klitopismenost bi morali izvajati povsod, da se ljudje o tem poučijo." Ob tem se sprašuje, ali ne bi bilo smiselno vprašati cerkvene avtoritete, ki pravi, da je Bog ustvaril človeka: "Kaj je tako narobe z užitkom, če pa je Bog ustvaril klitoris?"

Religije in kulture že od nekdaj vplivajo druga na drugo

Predsednica britanskega združenja za spolno medicino, doktorica Shalini Andrews, razlaga, da njena babica prihaja iz Indije. "Prepričana sem, da je zelo dobro vedela, kje je njen klitoris in zakaj ga ima. Zaradi velikega vpliva zahodnega izobraževalnega sistema so se morala in številni pogledi spremenili. Morda pa je generacija žensk pred nami vedela vse o tem, ampak smo to znanje popolnoma uničili in se zdaj znova učimo o sebi." Pravi, da se stvari ne spreminjajo nujno na bolje, ampak gredo gor in dol, v valovih, zato se je treba po njenem mnenju še naprej bojevati in zagovarjati pravice.

Kot pravi doktorica Andrews, so kulture po vsem svetu izjemno vplivale druga na drugo. "Zagotovo obstajajo dokazi, da je indijska kultura v nekem smislu bolj odprta do seksualnosti. Prihajamo iz dežele Kamasutre, v templjih po vsej državi imamo skulpture, ki častijo spolnost." Vendar ob tem poudarja, da je bila indijska družba zelo patriarhalna, še preden so prišli Evropejci, še posebno višji sloji. Zahodna morala pa je prinesla nove prepovedi, med drugim tudi prepoved tretjega spola, ki je v Indiji obstajal od nekdaj. "Ti ljudje so imeli svoje skupnosti in naloge, prišli so blagoslovit poroko, prvorojenega otroka, hišo, saj so imeli poseben status, izjemen pomen. In kako je danes? Danes jih imenujemo transosebe, to pa je nekaj drugega. Njihove posebne kategorizacije so se izničile."

Podoben primer je po njenem mnenju tudi samozadovoljevanje, ki so ga zahodni učbeniki prepovedali. Kot pojasnjuje, rodovi azijskih moških mislijo, da izgubljajo kri, če pri samozadovoljevanju izgubijo spermo. Zato jih zdaj znova učijo, da s samozadovoljevanjem ni nič narobe. "Vrtimo se v krogih. V prihodnje se moramo tako po mojem mnenju učiti drug od drugega, vzeti iz druge kulture tisto, kar je dobro, in pustiti, kar je slabo. In sprejeti razlike."

Kako sporočati znanstvena dejstva o seksualnosti na družbenih medijih?

Gregor opisuje, da na družbenih medijih ne najde nobenih verodostojnih in kredibilnih informacij o človekovi spolnosti. Razmišlja, da bi njegova mami, ki je medicinska sestra, morala biti vplivnica in na svojem profilu širiti prave podatke in opozarjati na laži. Da bi morali opolnomočiti zaposlene v zdravstvu za komuniciranje na družbenih medijih, meni tudi Sandrine Atallah, zdravnica, specialistka spolne medicine in psihoseksologije, ki dela kot svetovalka za psihoseksološko medicino in seksologinja v Bejrutu v Libanonu.

Pojavi se težava, kadar kdo želi komunicirati vsebine s področja seksualnosti. Združene države Amerike, v katerih je največ spletnih gigantov, imajo precej bolj konservativen pogled na spolnost kot na primer Evropa. Veliko vsebin v povezavi z njo prepovedujejo, blokirajo, skrivajo ali brišejo. Ima tudi sama takšno izkušnjo? "Na Facebooku in Instagramu me trenutno nikoli ne cenzurirajo. Kadar sem v preteklosti objavila kaj eksplicitnega, so to odstranili in za nekaj časa skrili moje objave. Ampak če ne kažeš golote, lahko govoriš, o čemer koli hočeš, pa te Facebook in Instagram ne bosta cenzurirala." Razlaga, da pa je čisto drugačna zgodba TikTok, saj te uporabnice in uporabniki lahko prijavijo, algoritem pa te odstrani. "To je zelo zahtevno, vsak dan sem v stiku z ljudmi s TikToka, vsak dan se z njimi pogovarjam o odstranjenih in blokiranih videih, ki mi jih pomagajo odblokirati. Gre za vsakodnevni boj. Po navadi pa tudi na Facebooku in Instagramu govorim o videih, ki jih bom objavila na TikToku, to pa ustvarja dodaten pritisk na TikTok, saj želijo na tem omrežju pokazati, da so progresivni, ne konservativni, in zares želijo sporočila o varni in zadovoljujoči seksualnosti na svoji platformi."

Izobraževanje ščiti, prepovedovanje spodbuja

Gregor se spominja, da so tudi pri verouku imeli nekakšno spolno vzgojo. Povedali so jim, da to lahko počneta moški in ženska, ko sta poročena, se ljubita in želita imeti otroke. Potem pa so jim pokazali ekspliciten video o splavu. Sandrine Atallah poudarja, da sama v svojih videih nikoli ne govori o religiji. "Pod vse moje objave, pod vso mojo vsebino in videe bi lahko kdo napisal: 'Ampak religija to prepoveduje. To je greh, ali to je haram.' Vedno poudarim, da jaz nisem moški, ki bi bil religijska avtoriteta. Sem zdravnica, zato govorim samo o znanosti. Z informacijo, ki vam jo posredujem, lahko storite, kar hočete, glede na svoje vrednote in prepričanja."

Ob tem razlaga, da je najhujši napad na razlago znanstvenih dejstev o spolni vzgoji doživela na televiziji, ne na spletu. "Pred dvema letoma so me povabili v televizijsko oddajo, da bi se pogovarjali o spolni vzgoji na družbenih medijih. Povedali so mi, da želijo iskren pogovor o tem; nekateri voditelji v oddaji bodo za spolno vzgojo na družbenih medijih, nekateri pa bodo proti. Šla sem v to oddajo, ki je potekala živo. Šest voditeljev me je na televiziji ustrahovalo, govorili so, da sem privlačna, da je moj glas seksi, da so moji videi pornografski in da ne bi smela uporabljati besede vagina. Da otroke in mladostnike s svojimi objavami spodbujam k pohotnemu vedenju, da sem slaba oseba. Po takem uvodu sem zelo težko razložila, kako pomembna je spolna vzgoja, da po navadi otroke in mlade varuje pred nasiljem, pred nezaželenimi nosečnostmi, in ne vodi v zniževanje starosti pri prvem spolnem odnosu, prej nasprotno." Kot pojasnjuje, se je ob koncu oddaje počutila zelo slabo. Potem pa je odprla Twitter, kjer je zagledala sporočila podpore sledilk in sledilcev ter oboževalk in oboževalcev, ki so jo videli na televiziji. O spolni vzgoji pravi: "Ko izobražuješ, varuješ, ko prepoveduješ, pa spodbujaš k stvarem, ki jih ne želiš."