Žirafe tako denimo dneve preživljajo v ogrevanem žirafnjaku, obiskovalci pa jih, čeprav so v zaprtih prostorih, še vedno lahko vidijo. Poleg tega živali iz zmernega geografskega pasu že jeseni hranijo z bolj kalorično hrano in čez vse leto skrbijo za dobro splošno oskrbo, da v zimo vstopijo v dobri kondiciji. "Pridobljena zaloga maščobe in kakovostna zimska dlaka jih obvarujeta v hladnih dneh," je pojasnila predstavnica živalskega vrta Petra Hrovatin.

"Večja težava je s stoječo pitno vodo, ki v posodah zamrzne. Stalno jo je treba preverjati, odtajevati in dolivati svežo vodo," je dodala. Opozorila je, da mraz lahko škodi tudi živalim, ki hladne mesece otrple prezimijo, kot so denimo plazilci in žuželke.

Prilagodijo se vsaki živali posebej
V naravi se nižje temperature običajno "priplazijo" počasi in se živali lahko umaknejo v zavetja razpok ali se zakopljejo, še preden se spustijo pod ledišče, še dodaja in izpostavlja, da so tudi take živali v nadzorovanih ogrevanih notranjih prostorih. "V notranjih ogrevanih prostorih so slon, žirafe, šimpanzi, sajmiri, surikate. Zebra, antilope in gepardi pa so v zunanjih prostorih, kjer imajo na voljo ogrevane prostore, kamor se po potrebi lahko umaknejo."

Živalim, ki so nižjim temperaturam bolj prilagojene, zraste gostejša dlaka in jim omogoči učinkovitejšo izolacijo ali učinkovitejše kopičenje maščobnih zalog v telesu. To so denimo dvogrbe kamele, ki svoj kratkodlaki poletni videz zelo spremenijo, volkovi, medvedi, jeleni, damjaki, pa tudi krave, voli in koze.

Nekatere živali, kot so volkovi, sibirski tigri, kozorogi, damjaki, mačje pande, ki naravno prebivajo v okolju z nižjimi temperaturami, imajo v ogradah zavetja s suho podlago. Če pa so starejše, v živalskem vrtu zanje poskrbijo z dodatno oskrbo, ki jo prilagodijo posamezni živali.