Vsako leto se zadnji teden avgusta več tisoč ljudi vključi v norijo, ki zajame vzhodno špansko mesto Buñol. Letos se je v okviru 77. tradicionalnega festivala Tomatina okoli 22.000-glava množica spet obmetavala s prezrelimi paradižniki. Začetek enournega boja so naznanile petarde, ki so jih prižgali, potem ko je enemu od tekmovalcev uspelo splezati po spolzki palici, namazani z milom, in utrgati pršut, ki je visel na vrhu.

Material, da so si tekmovalci, ki so za zaščito pred paradižnikovim sokom nosili tudi plavalna očala, z rdečimi paradižniki pomazali oblačila, je zagotovilo sedem tovornjakov. Ti so udeležencem, med katerimi jih je veliko bilo tudi iz tujine, razdelilo 150 ton zrelih hruškastih paradižnikov, ki veljajo za preveč kisle za prehrano ljudi in jih pridelajo posebej za festival.

Medtem ko domačini v boju s paradižniki, ki je deležen svetovne slave, saj je v Guinnessovo knjigo rekordov vpisan kot največja bitka s hrano na svetu, lahko uživajo brezplačno, morajo tuji veseljaki za sodelovanje plačati 15 evrov pristojbine.

"Radi imamo paradižnike! Zato smo se odločili, da pridemo, čudovito smo se imeli," je povedala udeleženka iz Avstralije. Neki Kenijec je dogodek opisal kot "lep, čudovit, ustvarjalen, osupljiv". Med "metalci paradižnikov" so bili tudi Japonci, Rusi, Britanci, Kitajci in Američani.

Po koncu "paradižnikove vojne" je mestne ulice zavzela čistilna ekipa, ki je bila oborožena z vodnimi cevmi in odstranila odpadke z mestnih ulic, ki so se lesketale zaradi naravne kislosti paradižnikov.

Za kratek čas je bil dogodek prepovedan, pred leti so število udeležencev omejili

Festival naj bi nastal med pretepom, ki je izbruhnil leta 1945, ko je eden izmed udeležencev parade padel zaradi mladih, ki so si dogajanje poskušali pobližje ogledati. Dokler policija ni vzpostavila reda, so ljudje za "orožje" uporabljali paradižniki z bližnje stojnice.

Naslednje leto so mladi poustvarili prepir, nekateri so celo prinesli svoje paradižnike. Dogodek je bil v 50. letih 20. stoletja pod fašistično diktaturo generala Francisca Franca za kratek čas prepovedan, vendar se je leta 1959 z določenimi pravili nadaljeval.

V zadnjih desetletjih je festival s skoraj 80-letno zgodovino postal tako priljubljen, zlasti med tujci, da so število udeležencev, ki je včasih preseglo število 50.000, oblasti morale omejiti.
Leta 2013 so mejo postavili pri 22.000 obiskovalcih.