Ob valentinovem lahko tega golega dečka z nagajivim nasmehom in krili vidimo še pogosteje kot sicer. A zakaj je ravno Kupido simbol zaljubljencev?

Kupido je bil skozi zgodovino vedno prisoten pri različnih veselih dogodkih, povezanih z ljubeznijo. Po raznih legendah naj bi bil odgovoren za to, da bi se ljudje zaljubljali in imeli radi. Vsakdo, ki mu je Kupido s svojo puščico prebodel srce, naj bi se zaljubil v prvega človeka, ki ga sreča. Pravzaprav je imel le različna imena, njegova vloga pa je bila vedno enaka.

V starodavni Grčiji so ga poznali kot Afroditinega sina Erosa - Afrodita je bila boginja ljubezni in lepote. Rimljani pa so ga poznali pod imenom Kupido, bil je bog, njegova mati pa je bila boginja Venera. V latinščini beseda kupido pomenil poželenje oziroma hrepenenje.

A da ne bi mislili, da je Kupido poskrbel le za druge. Kje pa, tudi sam ni bil imun na čare lepih deklet. Po rimski mitologiji ga je namreč omrežila Psiha, ki pa ni bila boginja in je bila umrljiva. Ko je Kupidova mati Venera videla prekrasno Psiho, je bila tako ljubosumna nanjo in na njeno lepoto, da je ukazala sinu, naj jo kaznuje. A Kupido se je v Psiho zaljubil na prvi pogled in jo kljub materinemu besu vzel za ženo. Med zaljubljencema pa je bila visoka prepreka – ker Psiha ni bila boginja, Kupida ni smela nikoli pogledati. S tem se je sprijaznila, a nekega dne so jo njene sestre prepričale, da je dvignila glavo in se Kupidu zazrla v oči. Moža je to tako razjezilo, da jo je zapustil, hkrati pa je izginil tudi njun prekrasni grad z vrtovi.

Psiha je bila obupana, izgubljena je tavala naokoli in iskala svojega ljubljenega Kupida. Po naključju pa je prišla prav do Venerinega templja. Hudobna tašča, boginja ljubezni Venera, je hotela Psiho uničiti, zato ji je postavljala različne naloge, vsaka je bila težja in nevarnejša od prejšnje. Za zadnjo nalogo je Venera ukazala Psihi, naj odnese majhno škatlo v podzemni svet in vanjo spravi nekaj lepote Prozerpine, žene Plutona, boga podzemlja. Kljub prepovedi, da škatle pod nobenim pogojem ne sme odpreti, je Psiho spet premamila skušnjava. Odprla je škatlo in se pogreznila v večno spanje. Ko je Kupido našel svojo ljubezen mrtvo, se je pokesal in ji oprostil za njeno radovednost. Bogove pa je Psihina brezpogojna ljubezen do Kupida tako ganila, da so jo sprejeli medse.

Kot ljubezenske simbole pa poleg Kupida pogosto uporabljamo tudi vrtnice, golobe, srca in prekrižane dlani. Ste se kdaj vprašali, zakaj? Tu so razlage.

Dva golobčka
Po starem verovanju naj bi ptice na ta dan, 14. februarja, iskale svoje partnerje. Zato se je do danes kot simbol ljubezni ohranila podoba dveh svetlih ptičkov, ki sedita tesno drug ob drugem. Ptica po krščanskem verovanju predstavlja čistost, skromnost in nedolžnost, hkrati pa naj bi bili posebno golobi zvesti svojim partnerjem. Nasprotno od drugih živali, ki večkrat menjajo svoje spolne partnerje, golobi ostanejo z istim vse življenje. Njihovo gruljenje pa je postalo tudi simbol ljubezenskega govorjenja in ljubkovanja.

Srce
Ljudje v dvanajstem stoletju še niso vedeli, da je glavna naloga srca, da po žilah poganja kri. Opazili so le, da srce začne hitreje biti, ko so vznemirjeni ali napeti, zato so sklepali, da je srce središče za vsa človekova čustva. Ker so tudi pesniki in misleci opevali vlogo, ki naj bi jo imelo srce pri občutjih ljubezni in naklonjenosti, se je ta povezava usedla v mišljenje ljudi. Čeprav je že dolgo znanstveno dokazano, da naša čustva ustvarjajo in usmerjajo možgani, se je simbol srca ohranil. Izraz »pokloniti svoje srce« torej pomeni, da ljubljeni osebi nesebično predaš vse, kar nosiš v sebi.

Vrtnica
»O, moja ljubezen je rdeča, rdeča vrtnica!« Takih in temu podobnih verzov kar mrgoli v različnih pesmih. Vrtnica že dolgo velja za kraljico rož ter simbolizira mir in vojno, ljubezen in odpuščanje. Rdeča barva pa je znak nečesa močnega, strastnega, nabitega s čustvi.
Rdeče vrtnice so nastopale tudi v nekaj legendah. Tako naj bi nekoč živela prelepo dekle Rodante, ki je imelo mnogo snubcev. Bili so tako vztrajni in neučakani, da so vdrli v njeno hišo. To je zelo razjezilo boginjo Diano, zato je Rodanto spremenila v rožo, njene obupane snubce pa v trne. Neka priljubljena legenda iz rimskih časov pravi, da je nekoč Kupido nesel na goro Olimp vazo z nektarjem – pijačo bogov. Nekaj pijače se je polilo in na mestu, kjer so kapljice padle na tla, so zrasle prekrasne vrtnice.

Pa še to: ste kdaj pomislili, da če premečemo črke angleške besede za vrtnico (rose), dobimo besedo Eros, ki je ime rimskega boga ljubezni? Zanimivo, ni kaj!