V Vaduzu, glavnem mestu Liechtensteina, že vse leto potekajo slovesnosti in praznovanja, glavna slovesnost pa bo danes zvečer pred Vaduškim gradom. V gradu domuje Hans-Adam II., trenutni knez in poglavar države.

Rodbina Liechtenstein sicer izvira iz Spodnje Avstrije, kjer se ime prvič pojavi leta 1249 s Heinrihom I. Lihtenštajnskim, ki je ime verjetno prevzel po istoimenskem gradu južno od Dunaja. Čeprav so imeli Liechtensteinci velik vpliv na dvoru, nikoli niso mogli neposredno sodelovati pri političnih zadevah, saj so jim bile posesti v Avstriji le začasno podeljene in pravno še vedno v lasti cesarja in druge fevdalne gospode.

Z namenom pridobitve lastne fevdalne posesti in volilnih pravic v cesarstvu je družina na začetku 18. stoletja odkupila posestvi Vaduz in Schallenberg, ki ju je nato leta 1719 cesar Karel VI. povzdignil v kneževino. Liechtensteinci so tako ena najstarejših še vladajočih rodbin na svetu in edina kraljeva hiša v Evropi, ki strogo sledi pravilu moškega prvorojenstva pri določanju nasledstva.

Državica je poleg Uzbekistana edina dvojno celinska država na svetu, saj meji na Avstrijo in Švico, ki prav tako nimata dostopa do morja. Priljubljena smučarska destinacija je v preteklosti veljala za alpski raj bogatih in davčno oazo. Vpliven bančni sektor in smučarski turizem sta jo spremenila v eno najbogatejših držav na svetu in Liechtensteinci imajo, po podatkih OZN-a, najvišji BDP na prebivalca na svetu.