Eurostat je raven zadovoljstva med državljani Unije meril leta 2013, sodelujoči pa so morali odgovoriti na vprašanje, kako so na splošno zadovoljni s svojim življenjem. Na izbiro so imeli ocene od 0 (popolnoma nezadovoljen) do 10 (popolnoma zadovoljen).

Povprečna ocena lastnega zadovoljstva je znašala 7,1, med posameznimi državami članicami pa se ocene močno razlikujejo.

Slovenci skladno s povprečnim zadovoljstvom
Na vrhu lestvice so z oceno 8 prebivalci Danske, Finske in Švedske, sledijo jim Nizozemci in Avstrijci, ki so svoje zadovoljstvo ocenili s povprečno vrednostjo 7,8. Slovenci se z oceno 7,0 uvrščajo le malo pod povprečje med prebivalci Evropske unije.

Na samem repu lestvice so prebivalci Bolgarije, ki so svojemu zadovoljstvu prisodili daleč najnižjo oceno, le 4,8. V nezadovoljstvu jim sledijo Grki, Ciprčani, Madžari in Portugalci, vsi s povprečno oceno 6,2.

Zdravje eden najbolj odločilnih dejavnikov za zadovoljstvo
Glede na starostne skupine je bilo zadovoljstvo najvišje med mladimi - tisti med 16 in 24 let so lastni sreči v povprečju namenili oceno 7,6 -, najnižje pa med starejšimi; starejši od 75 let so zadovoljstvo v povprečju ocenili s 6,8. Eurostat ob tem izpostavlja, da zadovoljstvo z življenjem v EU-ju s starostjo upada, v več državah je izjema le starostno obdobje med 65. in 74. letom starosti, ki večinoma sovpada z obdobjem takoj po upokojitvi.

Zadovoljstvo v življenju se je sicer izkazalo kot koncept s številnimi razsežnostmi, na katerega vplivajo različni družbeno demografski dejavniki. Kot eden najbolj odločilnih se je pri tem izkazalo zdravstveno stanje, ki ima glede na ugotovitve večji vpliv na zadovoljstvo kot npr. finančni položaj, položaj na trgu dela ali socialni odnosi.