"Povprečna ocena sreče – tako na podlagi ocene občutij kot siceršnje ocene življenja – in posledično razvrstitev držav na lestvici sta bili presenetljivo stabilni tudi v triletnem obdobju covida-19," ugotavlja eden izmed avtorjev vsakoletnega poročila John Helliwell.

"Vse spremembe v razvrstitvi na lestvici so posledica dolgotrajnih gibanj. Na primer, baltske države, ki se že nekaj let vztrajno vpenjajo po lestvici navzgor," pojasnjuje Helliwell in dodaja, da so tudi v pandemičnem obdobju, v katerem bi marsikdo pričakoval, da bo zadovoljstvo z življenjem slabše, anketirani podajali podobne ocene o sreči kot v letih pred covidom-19. "Pozitivna čustva so ostala dvakrat višja kot negativna, tudi občutja osamljenosti ostajajo dvakrat nižja kot občutek dobre socialne podpore," še razlaga in dodaja, da so ljudje (po lastnih navedbah) med pandemijo "odkrili svoje sosede, navezali stik s starejšo generacijo, s čimer so zmanjšali njen občutek osamljenosti".

"Letošnje poročilo prinaša nekaj zelo zanimivih vpogledov," dodaja Lara Aknin. Ob tem pa razloži: "Meni se zdi najbolj zanimiva prosocialna nota. Že drugo leto zapored namreč opažamo, kako pomembna se ljudem po pandemiji zdi vsakodnevna prijaznost, na primer pomoč neznancu, darovanje v dobrodelne namene, prostovoljstvo. Vse to je ocenjeno višje kot v obdobju pred pandemijo."

"Dejanja prijaznosti so zelo pomembna, saj obenem vodijo v večjo srečo in iz nje izvirajo," še poudarja.

Poročilo, ki je projekt mreže Združenih narodov za iskanje rešitev trajnostnega razvoja, ob tem izpostavlja tudi ogromne razlike med t. i. Zahodom in svetovnim jugom. Na vrhu lestvice je že sedmo leto zapored Finska, sledijo Danska, Islandija, Izrael (raziskava je bila opravljena še pred nedavno zaostritvijo razmer, opozarjajo avtorji), Nizozemska, Švedska, Norveška, Švica, Luksemburg, deseterico pa končuje Nova Zelandija. Slovenija je uvrščena na 22. mesto, kar je enako kot lani, pri tem pa velja omeniti, da poročilo upošteva triletno povprečje. Še leta 2018 je bila Slovenija na 51. mestu. Največji skok je letos uspel Litvi, ki je tokrat na 20. mestu, od leta 2017 pa je napredovala za kar 30 mest.

Slovenija: Dve tretjini starejših od 16 let ves čas ali večino časa srečni

V Sloveniji je raziskavo opravljal državni statistični urad (Surs), ki je pojasnil, da sta bili v zadnjih štirih tednih pred anketiranjem leta 2022 ves čas ali večino časa srečni dve tretjini starejših od 16 let. To je sedem odstotnih točk več kot leta 2018, ko je urad nazadnje meril občutek sreče. Delež takih, ki so se počutili srečne redkokdaj ali nikoli, je približno enak.

Tisti, ki so bili srečni ves čas oziroma večino časa, so med merjenimi dejavniki zadovoljstva najvišjo povprečno oceno pripisali osebnim odnosom (od 8,8 do 10). To pomeni, da dobri odnosi s prijatelji, sorodniki, sosedi in sodelavci pomembno vplivajo na občutenje sreče, so statistiki še zapisali na svoji spletni strani. Ob tem pa so poudarili, da sta zelo povezana sreča in zadovoljstvo z življenjem. Podatki Sursa iz leta 2016 kažejo, da na stopnjo zadovoljstva z življenjem najbolj vpliva zdravstveno stanje – leta 2016 so bili zdravi s svojim življenjem veliko bolj zadovoljni kot tisti z zdravstvenimi težavami.

Na repu lestvice afriške države in Afganistan

Med najsrečnejšimi državami so tako pretežno (severno)evropske, med prvo dvajseterico presenetljivo ni nobene azijske (najvišje uvrščena azijska država je Singapur, na 25. mestu), na dnu lestvice pa so pretežno afriške države – med zadnjo dvajseterico je kar 13 afriških držav – in (povsem na repu) Afganistan.

Pri tem v mreži poudarjajo predvsem Nizozemsko, kjer so razlike med ocenami zgornje in spodnje polovice prebivalcev najmanjše, pri čemer je splošno zadovoljstvo z življenjem na zelo visoki ravni. Podobno majhne razlike so tudi v Afganistanu in še nekaterih drugih državah, a je tam splošna ocena izjemno nizka. Poročilo medtem ugotavlja še velik razkorak v ocenah sreče v nekaterih afriških državah (avtorji navajajo predvsem Liberijo, DR Kongo in Mozambik), kjer je manjši del prebivalstva precej srečen, velik del pa zelo nezadovoljen.

Kaj ljudi osrečuje?

Cilj vsakoletnega poročila, ki so ga letos izdali desetič (prvič je luč sveta ugledalo leta 2013, ob prvem mednarodnem dnevu sreče), je ugotoviti, kaj je tisto, kar ljudi osrečuje, in vzpostaviti načine – s socialnimi in družbenimi politikami – za večjo srečo vsega svetovnega prebivalstva. Kot vsako leto ugotavljajo avtorji raziskave, je zadovoljstvo z življenjem oz. sreča kombinacija več različnih dejavnikov, kot so BDP na prebivalca, socialna politika, pričakovana življenjska doba, svoboda odločanja, radodarnost, odsotnost korupcije.

"Končni cilj vseh politik in etike bi morala biti dobrobit človeka," poudarja eden izmed avtorjev poročila, znani ekonomist Jeffrey Sachs. "Gibanje, ki v ospredje postavlja srečo, kaže, da splošna blaginja ni neka neoprijemljiva ideja, pri čemer se ne osredotoča zgolj na materialne dobrine, ampak tudi na psihično in fizično zdravje, osebne vrednote, dobro državljanstvo. To modrost moramo zdaj prenesti v prakso, da bomo lahko dosegli več miru, uspeha, zaupanja, spoštovanja – in tudi sreče – v vseh naših družbah," še dodaja.

Kritiki vsakoletnega poročila opozarjajo, da so primerjave med državami včasih nemogoče, saj so enaki pojmi v določenih delih sveta razumljeni drugače.

Letošnje poročilo se je deloma osredotočilo tudi na dogajanje v Ukrajini. Vojna je pričakovano izjemno zaznamovala občutek sreče in zadovoljstva z življenjem, zaradi česar je Ukrajina padla po lestvici na 92. mesto – kljub dejstvu, da poročilo upošteva triletno povprečje.