Najnovejša analiza poslikav na treh arheoloških najdiščih v Španiji, ki veljajo za najstarejše jamske poslikave na svetu, je razkrila, da so nastale pred več kot 64.000 leti. To je 20.000 let pred prihodom prednikov sodobnega človeka v Evropo, kar pomeni, da so jamske poslikave ustvarili neandertalci.

Kakor piše v raziskavi, objavljeni v znanstveni reviji Science, novo odkritje potrjuje, da so bili tudi neandertalci sposobni simbolnega razmišljanja. "To je res razburljivo odkritje, ki predpostavlja, da so bili neandertalci bolj sofisticirani, kot velja splošno prepričanje," je dejal soavtor raziskave, arheolog z univerze v Southamptonu Chris Standish.

V jamah La Pasiega, Maltravieso in Ardales so neandertalci uporabljali predvsem rdeče pigmente, občasno pa tudi črne. Slikali so skupine živih bitij, odtise rok, pike in druge geometrične vzorce. Ti simbolni prikazi nakazujejo inteligenco, ki je nekoč veljala samo za predhodnike sodobnega človeka.

"Pojav simbolne materialne kulture označuje korak v človeški evoluciji," je dodal soavtor prispevka z Inštituta Maxa Plancka Dirk Hoffmann. Že pred tem je obstajalo več dokazov, ki so zavrnili teorijo o "neumnih" neandertalcih, saj so med drugim izvajali različne obrede in pokopavali mrtve, jamske poslikave pa so do zdaj veljale izključno za domeno neposrednih prednikov sodobnega človeka.