Vojaško oporišče v mestu Milovice, 35 kilometrov severovzhodno od češke prestolnice, je bilo preoblikovano v velikopotezen projekt za izboljšanje biotske raznovrstnosti. Na območju, ki so ga nekoč zasedale sovjetske čete, se zdaj pasejo bizoni, divji konji in drugo mogočno govedo.

Projekta so se lotili pred petimi leti, v prihodnosti pa načrtujejo povečanje ozemlja za tretjino, na 360 hektarjev. “Živali imajo znova možnost, da živijo svobodno, v simbiozi z drugimi rastlinami in živalmi,” je povedal Dalibor Dostal, direktor organizacije European Wildlife, ki stoji za projektom. “Nihče ni pričakoval, da se bo območje v nekaj letih tako zelo spremenilo,” dodaja. Obenem je namen projekta tudi zavarovati ogrožene vrste, saj so “velike živali ključne za ohranjanje ekosistema, tako kot so drevesa ključna za gozdove”.

S tem se strinja tudi David Storch, profesor s praške univerze, ki pa sicer ni bil vključen v projekt. “Gre za nekaj popolnoma edinstvenega,” pravi Storch, "saj kaže, da lahko naravo ohranjamo ne le tako, da jo zaščitimo pred človeškimi dejavnostmi, ampak tudi tako, da jo ljudje dejavno oblikujemo".

Izbor živali je temeljil na raziskavah naravovarstvenikov iz različnih držav, piše Yahoo. Domače živali, kot so ovce, so izključili, saj bi se prehranjevale z ogroženimi rastlinskimi vrstami. Za invazivne tujerodne vrste rastlin tako “skrbijo” divji konji, medtem ko se bizoni in biki prehranjujejo z grmičevjem.

Bike so pripeljali iz Nizozemske, divje konje iz britanskega narodnega parka Exmoor, evropske bizone pa iz več rezervatov na Poljskem. Skupaj na območju prebiva 27 bizonov, 25 bikov in približno 70 konj. Po območju se lahko prosto gibljejo, z razpoložljivimi vodnimi viri pa so živali sposobne skrbeti zase tudi pozimi.

Najdragocenejša rastlina na območju je zvezdasti svišč, znan tudi kot križni encijan. Modra roža v Milovicah uspeva bolj kot kjer koli drugje po državi.

Pred kratkim so na območju opazili tudi modrega metulja, imenovanega Adonis, ki so ga v Milovicah nazadnje opazili leta 1967. "Če naravi damo priložnost, če ji damo čas in prostor, bo lahko poskrbela za marsikaj," je dejal Miloslav Jirku, biolog s češke akademije znanosti, ki je v projektu sodeloval že od začetka. “Na začetku sem menil, da bo potrebnih veliko vrst, ki so bile na območju v devetdesetih, umetno vrniti. Danes jih na območju živi več, brez našega poseganja," je dodal.