Sestavljenko, ki vsebuje kar 63 črk, je leta 1999 sprejel deželni parlament v nemški zvezni deželi Mecklenburg-Predpomorjanska. Gre za Zakon o prenosu nalog za nadzor označevanja goveda in etiketiranja govejega mesa (Rinderkennzeichnungs- und Rindfleischeti-kettierungsüberwachungsaufgabenübertragungsgesetz).

Beseda, ki so jo uporabljali predvsem v skrajšani obliki rkreüaüg, je leta 1999 dobila celo posebno priznanje za najdaljšo besedo. Po 13 letih pa so jo zaradi sprememb v evropski zakonodaji izbrisali iz deželnega zakonika in Nemčija je tako ostala brez uradno najdaljše besede.

Nova najdaljša beseda bi tehnično lahko postala neskončno dolga, saj nemški jezik dopušča sestavljanje samostalniških besed, ki jih tujci pogosto vključijo v šale o Nemcih. Vendar pa mora biti nova najdaljša beseda uporabljena in objavljena v besedilu, da lahko prevzame ta naslov.

"Večina zares dolgih besed izvira iz pravnih besedil," je povedal strokovnjak za nemški jezik Anatol Stefanowitsch, kar pa še ne pomeni, da te besede najdejo tudi mesto v slovarju, saj v splošni rabi običajno niso uporabljane. Za najdaljšo besedo v nemškem slovarju založbe Duden tako velja beseda s 36 črkami (Kraftfahrzeug-Haftpflichtversicherung). Kot zanimivost pa, najdaljša angleška beseda ima 45 črk (pneumonoultramicroscopicsilicovolcanoconiosis), najdaljša slovenska beseda iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika pa je s 26 črkami dialektičnomaterialističen.