Ostanki Geronima trenutno ležijo v množičnem grobišču indijanskih zapornikov, kar prvotnim naseljencem Združenih držav Amerike (ZDA) ni po godu. Želijo ga namreč premestiti na drugo mesto, takšno, ki bo bolj spoštljivo. Pri tem pa jih ovira oblast. Ameriško pravosodno sodišče je zahtevalo, da se zavrže zahteva, ki so jo Geronimovi potomci predložili mirovnemu zveznemu sodišču.

Ob tem so prebudili dvom, da ostanki poglavarja sploh niso v grobišču. Društvo Skull and bones (Lobanja in kosti), ki deluje pod okriljem univerze Yale, obtožuje oblasti, da so del Geronimovih ostankov ukradli in jih davnega leta 1918 shranili v prostorih, ki jih imajo v Oklahomi.

Zadnji med borci za pravice
Geronimo se nikoli ni imel za poglavarja, temveč za vojaškega vodjo. O njem krožijo najrazličnejše legende. Najbolj slavna naj bi se zgodila na severozahodu New Mexica. S svojimi somišljeniki naj bi vstopil v jamo, pred katero so ga čakali ameriški vojaki. Toda iz nje ni nikoli prišel. Po urah čakanja so jim domačini sporočili, da so Geronima opazili v okoliških mestih.

Njegova svobodna skupina indijanskih borcev je bila ena izmed zadnjih, ki je zavračala dejstvo, da so ZDA okupirale ameriški zahod. Poglavar je umrl leta 1909, star 80 let. Podlegel je posledicam pljučnice, za katero je zbolel v ujetništvu v Oklahomi.