Nikobarski golob poseljuje Nikobarske otoke v Bengalskem zalivu, nekatera območja Malezije, Tajske, Vietnama, Indonezije in Filipinov. Njegov obstoj ogroža človek, predvsem s pretiranim lovom, krčenjem njegovega življenjskega prostora, vnosom tujerodnih vrst, industrijo in kmetijstvom.

Kot je povedal direktor Tropske hiše Simon Cirkulan, je preživetje vrste, katere edini živeči predstavniki so iz rodu caloenas, v prihodnjih letih lahko odvisno od stabilne populacije v umetnem okolju, zato so se v tropski hiši odločili, da nikobarskemu golobu pomagajo z vzrejnim programom. "V načrtu je vzpostavitev vzrejne jate s približno šestimi osebki. Kmalu se bosta našemu samcu pridružila še dva predstavnika te vrste, ki bosta v naslednjih tednih prispela iz živalskega vrta v poljskem Vroclavu. Prav tako smo v intenzivnem iskanju še treh osebkov," je dejal Cirkulan.

Kot je opozoril, morajo paziti, da si živali niso v bližnjem sorodstvu, saj se s parjenjem nesorodnih živali ohranja večja genetska raznolikost, ki je pomembna za zdravo populacijo. Če bo v prihodnosti naravno okolje nikobarskega goloba ohranjeno in varno, se bodo lahko potomci živali iz Celja v projektih vnovične naselitve vrnili tja.

Nikobarski golob od konice kljuna do konca repa meri v povprečju 40 centimetrov. Glava je pokrita z drobnim sivim perjem, ki prehaja v zelene in bakrene odtenke. Rep je zelo kratek in bel. Preostali del perja je bleščeče zelen z oranžnimi in modrimi odtenki. Na kljunu nad nosnicami ima gumbast izrastek, ki je pri samcih večji. Noge so močne in prilagojene za hojo.

To je največja vrsta goloba na svetu in najbližji živeči sorodnik izumrlega dodoja, so sporočili iz Tropske hiše. Njihov prvi stanovalec, ki pripada tej vrsti, se je izvalil na začetku septembra v živalskem vrtu v Brnu na Češkem.

Poleg te najnovejše pridobitve v omenjeni ustanovi živi še pet vrst predstavnikov golobov in grlic, med njimi pegasti cesarski golobi in golobi krvavečega srca, pa tudi številne druge živali – od primatov do plazilcev.