Bitanski znanstveniki so namreč že izvedli vrsto poskusnih posegov na truplih, ki so jim presadili kožo obraza. Zdaj čakajo na dovoljenje, da poskuse nadaljujejo na ljudeh, ki imajo izmaličene obraze. Nova razstava postavlja vprašanja v zvezi z uporabo tovrstne tehnologije v sodobni družbi.

Londonska univerza je že razvila tridimenzionalno orodje, ki kirurgom omogoča, da eksperimentirajo z različnimi obraznimi potezami, ne da bi se sploh dotaknili pravega pacientovega obraza.

Lepotne operacije Britancev
Britanci že danes porabijo ogromne vsote denarja za plastične operacije, po nekaterih podatkih naj bi jih vsako leto kar 25.000 prestalo lepotni poseg. Večina pacientov se za operacijo odloči iz osebnih razlogov, le malo teh operacij pa je medicinsko upravičenih. Razstava razkriva, da bo poleg klasičnih lepotnih operacij kmalu mogoča tudi rekonstrukcija celotnega človeškega obraza.

Ekstrem Orlanove
Francoska umetnica Orlan je v preoblikovanju svoje podobe že šla dlje kot kdor koli drug. Večkrat se je dala operirati v javnosti, vse v sklopu svojega umetniškega dela in z namenom, da bi bila videti kot računalniško izdelan ideal, narejen na podlagi klasičnih primerov lepote, med drugim tudi Mona Lise.

Nekateri menijo, da se bo s pomočjo raziskav DNK-ja v prihodnosti pojavila celo možnost, da bo človek svojo zunanjost genetsko programiral.

Razstava Obraz prihodnosti je mešanica gradiva iz anatomije, forenzike, medicine in drugih sorodnih področij, ki zajema čas od prazgodovine do danes. Začne se z izjavo: Obraz je naš vezni člen s svetom. Skozenj plujemo v osebnem, socialnem in kulturnem okolju.

Lepotna kirurgija ni nov fenomen
V njej med drugim odkrijemo, da pojem plastične kirurgije, ki v javnosti velikokrat buri duhove, ni izum sodobne medicine. Že 600 let pred našim štetjem je namreč neki hindujski kirurg pacientu rekonstruiral nos s pomočjo dela ličnice. Toda medtem ko razstava z gotovostjo odkriva, kaj se je dogajalo v preteklosti, glede prihodnosti postavlja vprašanja, na katera so odgovori še zelo negotovi.

Kuratorka Sandra Kemp pravi, da je namen razstave ljudi ustaviti za trenutek in jih prisiliti, da se zamislijo nad prihodnostjo.

Digitalni obraz prihodnosti, h kateremu vodijo današnji lepotni ideali, ima poteze, s katerimi se človek ne more roditi. Obraz je gladek in ozek, z majhnimi čeljustmi, velikimi ustnicami in z japonskimi očmi, umetniki pa so očem dodali še androidni pridih.

Kempova opozarja
Profesorica Kempova se boji, da bodo ljudje zaradi zasutja z digitalnimi obrazi v medijih pozabili odlike, ki delajo vsak obraz enkraten. "Bolj ko je obraz gladek, bolj mu odtegujemo enkratne lastnosti."

Razstava na prikrit način opozarja, da lahko spremembe obraza drastično vplivajo na naš koncept identitete, in se hkrati sprašuje, do kod smo ljudje resnično pripravljeni iti.

Razstava Obraz prihodnosti bo v londonskem Znanstvenem muzeju na ogled do 13. februarja 2005.