Ženini in neveste v povprečju zapravijo 200.000 juanov (več kot štiri milijone tolarjev) za stanovanje, pohištvo in gospodinjske pripomočke, pa tudi za poročne bankete.

Ta znesek je enak življenjskim prihrankom njihovih staršev, je pokazala anketa med 1.000 novoporočenimi pari v severnokitajskem mestu Tianjib. Ta vsota temelji na povprečnem letnem dohodku, ki je v zadnjih desetletjih v povprečju znašal okrog 2.000 juanov (okrog 40.000 tolarjev). Dohodki prebivalcev urbanih okolij so poskočili, na leto zaslužijo čez 12.000 juanov, kar sovpada s kitajsko gospodarsko rastjo.

To je pripeljalo do opaznih razlik na seznamu poročnih daril, ki je bil v preteklosti sestavljen predvsem iz oblek, postelje, posteljnine, nekaj sladkarij in cigaret.

Po 25 letih ekonomskih reform današnje poroke stanejo veliko več, skoraj 60 odstotkov stroškov pa predstavlja stanovanje. Ostalo gre za televizije, klimatske naprave, pohištvo, poročno večerjo - ki vključuje poklicnega mojstra ceremonij in avtomobilsko povorko luksuznih limuzin, oblačila, nakit in, seveda, medene tedne za kakih 10.000 juanov.

Kitajska generacija "enega otroka" je odraščala v 80-ih letih prejšnjega stoletja, ko je vlada vsilila ukrepe za načrtovanje družine, da bi zajezili hitro rast števila prebivalcev. Te edince so razvajali s pozornostjo, hkrati pa so bili finančno na splošno dobro preskrbljeni, še posebej v mestih. A pojavlja se vprašanje: je Kitajska vzgojila generacijo razvajenih mulcev, ki so nesposobni skrbi za druge?