Podobne študije so doslej sicer preučevale, kako na rake vpliva neposredni vnos antidepresivov v njihova telesa. Nova študija, objavljena v znanstveni reviji Ecosphere, pa je poskusila ugotoviti vpliv antidepresivov, če se ti pojavijo v vodi v razmeroma nizkih koncentracijah – kot na primer v odplakah.

Tako je znanstvenike Univerze na Floridi zanimalo, kako na vedenje rakov vplivajo selektivni zaviralci ponovnega privzema serotonina, posebna vrsta antidepresivov, med katere sodi tudi znani Prozac. Ti se lahko znajdejo v odplakah kot izločki ali zavržena zdravila, pogosto pa tako končajo v naravnem okolju, kjer živijo tudi rečni raki.

Raziskovalci so v laboratoriju zgradili akvarij, v njem so rake razdelili na dve skupini. Prva je bila izpostavljena antidepresivom v vodi, druga, kontrolna skupina, pa ne. Zgradili so testni poligon, da bi opazovali razliko v vedenju rakov.

Ker so raki pogumnejši, bi to lahko vplivalo na dinamiko ekosistema

Ugotovili so, da se antidepresivom izpostavljeni raki bolj izogibajo srečevanju s sovrstniki, več časa pa preživijo na prostem, v iskanju hrane, in raziskujejo. S tem so dlje tudi v nevarnosti – na njih namreč prežijo naravni plenilci, kot so jegulje, želve in ptice. Tako so po ugotovitvah pogumnejši, več so pripravljeni tvegati. Študija pa predvideva, da bi na ta način lahko prišlo do posrednega vpliva na dinamiko v ekosistemu.

Alexander Reisinger, glavni avtor študije s floridske univerze pa je opozoril, da se iz študije, čeprav poudarja vpliv onesnaževanja z zdravili na procese v naravi, ne more neposredno sklepati o procesih v naravnem okolju. V rekah je namreč prisotno veliko primesi, kot so težke kovine, organske spojine in druga zdravila, zato pa je težko predvidevati, kakšen je medsebojni vpliv teh snovi na okolje.