Strokovnjaki so s pomočjo zračnih posnetkov ocenili, da se je v pokrajini na jugu Francije, Camargue, naselilo kar 50.000 plamencev. 25.000 parov je prispevalo k pravemu babyboomu – izvalilo se je namreč kar 12.000 mladičkov. Za primerjavo: običajno se na leto izvali le tisoč plamencev. Število plamencev naj bi bilo tako letos največje, odkar so pred 45 leti začeli zapisovati njihovo število.

"To je zgodovinsko," je povedal Thierry Marmol, varuh ogromnega ekosistema Aigues-Mortes, solin, ki oskrbujejo Francijo s tonami soli in so 50 kilometrov iz Arlesa. Porast števila bi lahko pripisali strogi dvomesečni karanteni v Franciji zaradi pandemije koronavirusne bolezni 19, a to dejstvo še ni potrjeno: "Očitno je, da zaradi omejitev ni bilo motenj. Ni bilo letal ali kakršnega koli hrupa," je še ugotavljal Marmol.

Strokovnjaki so več kot 300 mladičem plamenca na noge nataknili plastičen in kovinski obroček. Tako bodo znanstveniki lahko spremljali njihove poti in razvoj, je poročala Televizija Slovenija.

Medtem ko se bo jeseni veliko plamencev preselilo v toplejše kraje, pa jih bo približno polovica ostala. Marmol se je sicer spomnil leta 2003, ko se je odločitev tistih, ki so ostali, izkazala za napačno. Zaradi izjemno mrzle zime jih je namreč na tisoče poginilo.

Raznobarvni dolgonogi ptiči tudi pri nas

Plamenci, bolj znani kot flamingi, so lahko rožnate, oranžne ali bele barve, odvisno od prehrane. Rdeče in modre alge vsebujejo naraven rdeče-oranžen pigment. Enakega v manjših koncentracijah vsebujejo tudi mehkužci in rakci. Encimi v jetrih karotenoide razgradijo v rožnate in oranžne pigmentne molekule, ki pa se nato nalagajo v perju, kljunu in nogah flamingov. Tisti, ki se hranijo pretežno z algami, so intenzivneje obarvani kot tisti, ki se hranijo z rakci ali mehkužci.

Leta 2009 sta ameriška znanstvenika z univerze v Filadelfiji ugotovila, da dolgonogi ptiči v vodi raje stojijo na eni nogi zaradi ohranjanja telesne temperature, ne pa zaradi zmanjšanja utrujenosti ali olajšanja morebitnega pobega pred plenilci. V vodi nogi izmenjujejo in s tem preprečijo, da bi se ena noga preveč ohladila.

Tudi pri nas niso tako redki, saj morajo tukaj velikokrat pristati zaradi vremenskih razmer. Par plamencev je bilo mogoče zaslediti novembra 2019, ko sta naredila postanek na Dolenjskem.